Skoči na vsebino

Priporočeno sporočilo

Napisano

Pozdravljeni, imam M CX 30, ki kar dobro služi. Se mi pa že kakšen mesec pojavlja zvočni signal, ki ga lahko opišem kot pisk, ki bi naj na nekaj opozarjal. Na zaslonu se ne pojavi noben znak, ne zasveti kakšna lučka nič, Nastavitev nisem preverjal, sem ji sicer še enkrat preveril.  Frekvenca piska je zelo različna, v enem trenutku enkrat, drugič spet 6, 7 zaporednih piskov. Kakšnega zunanjega vzroka ali vzroka zaradi opozorilnih nastavitev v meniju ne morem prepoznati. Na servisu na testerju ne najdejo nič, se jim pa tudi drugačene sanja kaj bi lahko bilo. Tester tudi ne pokaže kakšne napake. Pogosto se v trenutku piska stiša zvok iz radia. Res bi bil vesel, če imel kod kakšno idejo. LP

  • Začuden 1
  • Zmeden 1
Napisano

A ChatGPT si vprašal?

 

Pri Mazda CX-30 je takšno “skrivnostno piskanje brez opozorila na zaslonu” precej pogosto povezano z enim od sistemov ADAS ali z multimedijo, ne pa nujno z napako, ki bi jo tester zaznal. To, da se ob pisku za trenutek utiša radio, je zelo pomemben podatek — pomeni, da pisk generira originalni Mazda sistem (infotainment ali varnostni modul), ne kakšen mehanski del.

Najbolj verjetni vzroki po vrstnem redu:

  1. Sistem za prepoznavanje prometnih znakov (TSR)

  • Mazda včasih zapiska brez vidnega opozorila, če kamera zazna:

    • omejitev hitrosti,

    • konec omejitve,

    • “prepoved”,

    • ali napačno prebere znak.

  • Če imate vklopljeno opozarjanje ob prekoračitvi hitrosti, lahko zapiska tudi brez jasne grafike na zaslonu.

  • Posebej pogosto pri:

    • soncu pod nizkim kotom,

    • mokri cesti,

    • odsevih,

    • gradbiščih.

Preverite:
Settings → Safety → Traffic Sign Recognition / Speed Warning

Za test:

  • začasno izklopite TSR in opozorilo za hitrost za nekaj dni.

  1. Driver Attention Alert / Driver Monitoring
    CX-30 zna piskati zaradi:

  • zaznane utrujenosti,

  • pogleda stran,

  • “nenavadnega” načina vožnje.

Včasih opozorilo izgine tako hitro, da ga skoraj ne opazite.

Preverite:
Settings → Safety → Driver Attention Alert
ali Driver Monitoring.

  1. Navigation / Connected services opozorila
    Če imate:

  • Android Auto,

  • Apple CarPlay,

  • telefon povezan prek Bluetooth,
    lahko pisk povzroča:

  • navigacija,

  • radarji,

  • aplikacije za promet,

  • Google Maps opozorila.

Ker se radio utiša, je to zelo možno.

Poskus:

  • nekaj dni vozite brez povezanega telefona.

  • popolnoma izključite Bluetooth in USB.

  1. Seat belt / senzor sovoznika
    Mazda ima precej občutljiv senzor na sovoznikovem sedežu.
    Že:

  • torba,

  • laptop,

  • plastenka,
    lahko sprožijo občasne piske brez vedno jasnega opozorila.

Zanimivo:
včasih grafika ne ostane prikazana.

  1. Rear seat reminder
    Mazda ima sistem, ki opozarja na zadnje sedeže ali odprta vrata.
    Če:

  • ste prej odprli zadnja vrata,

  • dali kaj na zadnjo klop,
    lahko kasneje sproži pisk.

  1. Radarji / parkirni senzorji
    Če je pisk:

  • kratek,

  • večkrat zapored,

  • predvsem v mestu,
    je lahko:

  • blind spot monitoring,

  • parking sonar,

  • cross traffic alert.

Mazda radarji so precej občutljivi na:

  • dež,

  • kovinske ograje,

  • odboje.

  1. Infotainment “ghost” bug
    Pri nekaterih Mazdah (tudi CX-30 in Mazda 3 generacija BP) se pojavljajo:

  • naključni opozorilni zvoki,

  • brez napake,

  • brez kode na testerju,
    zaradi firmware buga CMU enote (infotainment).

To je posebej sumljivo, ker:

  • radio utihne,

  • ni opozorilne lučke,

  • tester nič ne pokaže.

Servis pogosto tega ne najde, dokler:

  • ne posodobijo firmware,

  • ali resetirajo CMU.

Zelo priporočam:

  • preveriti verzijo infotainment sistema,

  • vprašati za najnovejši firmware/TSB za CX-30.

Pomembno vprašanje:
Ali se pisk pojavlja:

  • med vožnjo ali tudi stoje?

  • pri določeni hitrosti?

  • v mestu ali na AC?

  • v istem delu poti?

  • v dežju ali soncu?

  • z navigacijo ali brez?

  • s telefonom povezanim ali ne?

To lahko zelo zoži vzrok.

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • Še dobro, da sem bil na pravi strani zgodovine, kljub nevem kakšnim grožnjam da bom izgubil službo, če se nebom cepil (javna uprava) 
    • Jah, če misliš, da pridejo vsi paneli za fotovoltaiko s Kitajske, lahko tako (omejeno) razmišljaš. Drugače pa jih proizvajajo tudi pri nas (Bisol) in takoj za slovensko severno mejo, v Avstriji.   In kakšen je delež norveških energentov v naši bilanci? Je več kot le omembe vreden?   Kar pa zadeva samooskrbo - vodo imamo, zemljo tudi (da kaj pridelamo), pa les, elektriko tudi, nafte pa žal ne (vsaj ne za potrebe države). Tako da je elektrifikacija voznega parka za dobrobit države še kako dobrodošla. Pa če si to priznate ali ne.
    • Kaj pa vsak euro za panel, gre državi, ki tepta osnovne človekove  pravice?   To je pa ok?   Imamo tudi norveško nafto in plin. Tam ni ogliarhov, samo hranimo norvežane in njihov sklad za penzije.
    • Aja, pa še kar čakam na odgovor, kako si ti s fosilcem predstavljaš samooskrbo? Boš vrtal v zemljo in postavil rafinerijo?!
    • Eh, moj mačkon, bo treba plašnice sneti ...   Prvo kot prvo. Govora je bilo o samooskrbi na nivoju posameznika/gospodinjstva, ti si v iskanju rešilne bilke brez argumenta privlekel v debato državo. Prav, nič hudega. Toda samooskrba na državni ravni ni 100 % zaradi ekonomske logike elektrogospodarstva, namreč, svojo elektriko večino leta raje drago prodajamo Italijanom in potem ceneje kupujemo od Avstrije in Hrvaške. Evo, zdaj veš.   In ker tako rad zagovarjaša fosilna goriva. A veš, kaj s tem delaš državi? In sebi ... Škodo. Vsak evro, ki gre za bencin ali dizel, konča pri takšnih in drugačnih oligarhih, arafatih ali zblaznelemu slovenskemu zetu, skratka v državah, ki spodbujajo nemire po svetu za svojo ekonomsko korist. Vsak evro, ki ga ne bi porabili za bencin ali dizel, bi zelo koristil državi - za socialo, razvoj, sončne panele, kranjske klobase, karkoli drugega kot onesnaževanje okolja s kurjenjem v ne prav učinkovitih toplotnih strojih ...   Ironično, za promocijo elektromobilnosti je v zadnjem času največ naredil prav konflikt v Iranu, ki so ga zakuhale ZDA. Vsaka podražitev goriv je reklama za EV ...
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.