Skoči na vsebino

menjava motorja v 323c

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Ve kdo kateri motorji bi pasali v 323c.Ali bi pasal notri 2.5 V6 iz mx6?Pa kako je glede menjalnika.

Powered by MAZDA MR racing & VICS-Variable Intake Charging System

Napisano

ufff.....ti bi pa kr 2.5 dal noter....hmmm....

nebi bilo boljse 2.0 al pa 1.8, s turbino??

 

2.5 je ze kr malo vecja stvar....

 

no tako, v mx3 vem, da gre noter, za tvojo pa.. :unsure:

Luka se ni zmotil. Lahke padajo hitreje :)
106032985.png

Napisano

najbolj?a se mi zdi tale varijanta od 323 GT-R.Moram ?e samo motor poiskati,pa bo.

Menjalnik bi moral tudi menjati, ali bi ta pasal.

Powered by MAZDA MR racing & VICS-Variable Intake Charging System

Napisano

Fantje ne pretiravat, GTR je 4X4, pa vrh glave bi blo ?e 1.6 alo 1.8 s turbino.

Kolega švaba mi je zadnjič rekel, ko sva se malo zapeljala z MPS.

 

"Life is too short, to drive slow-shitty cars."

Napisano

yavar: kako pa je to glede turbine na 1.6, mislim ?e bi dal na 1.5 turbino ali bi zdr?ala motorna gred pa bati,...... kaj bi moral vse menjati.Pa do koliko konjev ?e zdr?ijo te ma?ine brez zamenjave delov v notranjosti.

 

Lp

Powered by MAZDA MR racing & VICS-Variable Intake Charging System

Napisano

Ej torstorm Mazda motorji baje zdr?ijo veliko, samo pomisli malo se ti spla?a turbino gor dajat, star mo?nej?i motor kupovat??? Raje var?uj kupi? novo, rabljeno Mazdo 6, MX-5 pa da? turbino gor! :whatever:

Napisano

turbino dobim ?isto poceni, od drugega avta,samo kolektor bi moral spasati.Mislim druge mazde se mi ne spla?a zdaj kupiti,saj mam to zdaj dobro porihtano,pa kompletno izolacijo mam na novo, pa barvo.Za njo pa ne dobim toliko koliko je vredna.

Powered by MAZDA MR racing & VICS-Variable Intake Charging System

  • 6 let kasneje...
Napisano
:bravo: ta motor sem jaz pol kupil ko je avto razbil in ga vgradil enemu iz hrvaskega foruma v f-ko ba motor je bil 1.8 BP samo ne vem tocno kolko konjev

 

 

mazdamaf311474.jpg

MAZDA POWER

Napisano

:bravo: ta motor sem jaz pol kupil ko je avto razbil in ga vgradil enemu iz hrvaskega foruma v f-ko ba motor je bil 1.8 BP samo ne vem tocno kolko konjev

 

netunan BP motor ma 115KM

 

to?no tak motor sm pol js iskal za C-jko, to je blo tak ko bi ?aku, da zadane? na loteriji :glare:

Napisano

netunan BP motor ma 115KM

 

to?no tak motor sm pol js iskal za C-jko, to je blo tak ko bi ?aku, da zadane? na loteriji :glare:

 

Ne bo dr?alo, tale od Bobija je bil ?e v osnovi 131 oz. morda kar 140 Konj! :bravo:

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Ne bo dr?alo, tale od Bobija je bil ?e v osnovi 131 oz. morda kar 140 Konj! :bravo:

 

:bravo: ja tu neki je blo

 

 

mazdamaf311474.jpg

MAZDA POWER

Napisano

Ne bo dr?alo, tale od Bobija je bil ?e v osnovi 131 oz. morda kar 140 Konj! :bravo:

 

ok, ?e si vzel BP motor iz BG serije pol ja, BA serija je bil 115HP

Napisano

Ena 323f BA 1.8 16v 115 PS se je prodajala (precej ?asa) na avto.net pred kake 8 meseci; mislim da ?rna s KP registrskimi z lipom od GT in nasplo?no lepo ohranjena. Vpra?anje ?e je ?e kak?na 1.8 v Sloveniji...

Napisano

Ena 323f BA 1.8 16v 115 PS se je prodajala (precej ?asa) na avto.net pred kake 8 meseci; mislim da ?rna s KP registrskimi z lipom od GT in nasplo?no lepo ohranjena. Vpra?anje ?e je ?e kak?na 1.8 v Sloveniji...

 

2 meseca nazaj pa so se prodajale dve 323C z 1.8 motorjem... BA modelov z 1.8 motorjem je blo pri nas zlo malo

Napisano

Ena 323f BA 1.8 16v 115 PS se je prodajala (precej ?asa) na avto.net pred kake 8 meseci; mislim da ?rna s KP registrskimi z lipom od GT in nasplo?no lepo ohranjena. Vpra?anje ?e je ?e kak?na 1.8 v Sloveniji...

 

To ta isto sem poj 1x vidu v park gara?i tori de evrope v trstu :bravo: najs

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • To si imel kar smolo. Verjetno si polnil na lokaciji in v času, ko je vse "delalo" na polno in lokalni trafo ni zmogel več kot to. Sicer polnilnice kar dajo od sebe toliko, kolikor so deklarirane. Nižanje polnilne moči v praksi zaznaš šele takrat, ko je posamezna lokacija polna ozr. blizu svoje meje. Npr. Tesla v Kopru je v poletni sezoni katastrofa, ker ko se 20 avtomobilov priklopi na vse razpoložljive priključke, dobi posamezen avto samo še kakšnih 40 kW ... In tako bo vse dokler ne bodo nadgradili trafo postaje ... 
    • Glede na to, da je Ford bolj igračka, smo mu priskrbeli še ustrezne predpražnike...    
    • In še to je študija vzela za primerjavo ICE bencinarje. Ker če bi dizle, ki so kompleksnejši in bolj onesnažujejo tekom uporabe, bi bil rezultat ICE zelo verjetno kar dvakratnik dobljenih številk ... #sampovem
    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.