Pridem sinoči domov iz službe pa me žena pričaka na vratih, popolnoma gola, in reče:
- "Rada bi, da imava filmski seks."
Brez besed jo klofnem, jo zvežem za radiator, se slečem, ji ga zapičim v rit in gremo na vso silo, da je skoraj radiator odtrgalo. Potem ga potegnem ven, jo s tičem parkrat kresnem po glavi in 'zaključim' na čelo. Vsa razsuta in pref###na se nekako osvobodi, po vseh štirih krene proti kopalnici in komentira:
Slikar prinese sliko v galerijo in galerist jo gleda:
- "Sploh ni tko slaba, kak je pa naslov?"
- "Janša v Celju."
- "A res... Kdo je pa ta naga ležeča ženska na slik?"
- "Urška!"
- "Pa gol možakar?"
- "Njen fitnes trener."
- "Čak mal... Ja kje pa je Janša?"
- "V Celju..."
Ker se je tale draginja malo preveč razrasla, se sestane vlada in začne tuhtat, kako rešiti zadevo. Nekdo predlaga:
- "Povežimo se s Hrvaško. Ima ogromna polja, dovolj žita bo za vse. In skoraj pol Jadrana je njihovega, tudi ribe bomo imeli."
- "Ma, ne bo dobro, večkrat smo že iz raznih povezav s Hrvaško 'potegnili takratko', pa še arbitraža o meji še ni rešena,... Ni dobra ideja."
- "Povežimo se z Avstrijo, bogatejši so."
- "Ma, ni dobra ideja, Precej so nacionalisti, niso preveč navdušeni nad Slovenci, ne, to ni dobra ideja."
- "Povežimo se z Italijo, veliko večja je od nas, pa še v NATU so, lahko nas bodo zaščitili in nam pomagali."
- "Ne bo dobro, ker so toliko večji, nas bodo zatirali in izkoriščali."
- "Jaz imam idejo: napovejmo vojno Ameriki!"
Gledajo se člani vlade med seboj, vsi začudeni nad idejo, pa končno nekdo vpraša:
- "Ja, zakaj pa vojno Ameriki?"
- "Japonci so napovedali vojno Ameriki, izgubili, pa postali najbogatejša država v Aziji. Nemčija je objavila vojno Ameriki, izgubila in postala najbogatejša država v Evropi..."
- "Ne, to ne bo dobra ideja. Kdo nam garantira, da bomo izgubili? Ne, ne, to ni dobra ideja..."
Možakar vstopi v bife, kjer zaradi racionalizacije streže robot. - "Kaj želite ?", ga vpraša robot. - "En vinjak", odgovori mož. - "Kolikšen je vaš IQ", ga vpraša robot, ko se vrne z naročeno pijačo. - "Okoli 150" odgovori mož. Robot načne nato pogovor o najnovejših dognanjih v fiziki, astronomiji, medicinski znanosti... Možakar nato zapusti bife, vendar mu radovednost ne da miru in se vrne. - "Kaj želite ? ga vpraša robot. - "En vinjak", odgovori mož. - "Kolikšen je vaš IQ", ga vpraša robot, ko se vrne z naročeno pijačo. - "Okoli 100" odgovori mož. Robot načne nato pogovor o Formuli 1, stanju v prvi nogometni ligi in o kvaliteti zadnje trgatve. Mož spet zapusti bife vendar postaja vedno bolj radoveden in se še enkrat vrne. "Kaj želite ? ga vpraša robot. "En vinjak", odgovori mož. - "Kolikšen je vaš IQ", ga vpraša robot, ko se vrne z naročeno pijačo. - "Okoli 50", odgovori mož. Robot se nagne k njemu in ga vpraša: "Torej, vi ste volili Roberta, kajne?"
Mlada Štefka se bo poročila in bolj ko se bliža dan poroke, bolj je žalostna. To opazi njena babica, pa jo začne tolažit:
- "Glej, punčka moja, ni to nič takega. Prvo noč te bo malo bolelo, ampak ženska si, mora se potrpeti. Bo že minilo. Drugo noč te bo tudi še bolelo, ampak manj. Tretjo noč te ne bo pa nič več bolelo, le krasni občutki te bodo prevevali, tako krasni, da ti bo kar stresalo telo od užitka."
Štefka ji odgovori:
- "Ma ni to, babica. Jebem se jaz ko profesionalka. Ampak... Kuhat ne znam..."
Možakar sedi v baru na letališču Heathrow in opazi prelepo ženo, ki sede poleg njega. Možakar sam pri sebi misli, da mora biti stevardesa in se začne spraševati, za katero letalsko družbo dela. V upanju, da jo bo "namuval" se nagne k njej in izgovori slogan letalske družbe Delta Airline:
- "Rad letim in to se vidi."
Žena ga začudeno pogleda in možakar takoj pomisli:
- "Očitno ne dela za Delto."
Nekaj sekund pozneje mu pride na misel drugi slogan, pa se spet nagne k njej in reče:
- "Nekaj posebnega je v zraku..."
Zbegano ga pogleda in on s seznama takoj črta Singapore Airlines. Pa pomisli, da mogoče dela za Thai Airways:
- "Jutri med 13.10 in 13.50 uro bo sončni mrk, česar prav gotovo ne vidimo vsak dan. Poskrbite, da se bodo vsi zaposleni v civilnih oblekah zbrali na tovarniškem dvorišču. Ker se ljubiteljsko ukvarjam z astronomijo bom med opazovanjem tega redkega pojava osebno razlagal in pojasnjeval kaj se dogaja. Če pa bo slučajno oblačno in ne bomo kaj prida videli bomo šli v jedilnico in bom kljub temu nekaj povedal o tem."
Tehnični direktor sporoči vodji kadrovske službe:
- "Po nalogu direktorja bo jutri med 13.10 in 13.50 uro sončni mrk. Če bo deževalo, ga na dvorišču v civilnih oblekah ne bomo videli. V tem primeru bomo sončni mrk izvedli v jedilnici. Torej nekaj, česar gotovo ne vidimo vsak dan."
Vodja kadrovske službe pove vodji proizvodnje:
- "Po nalogu direktorja bo jutri ob 13.10 uri v civilnih oblekah izveden sončni mrk v jedilnici. Direktor bo odredil, ali naj dežuje ali ne. Torej nekaj, česar gotovo ne vidimo vsak dan."
Vodja proizvodnje telefonira mojstru izmene:
- "Če bo jutri v jedilnici deževalo, torej nekaj, česar ne vidimo vsak dan, bo ob 13.10 naš direktor v civilni obleki mrknil."
Mojster pove delavcem:
- "Jutri malce po 13.00 uri naj bi naš direktor mrknil. Škoda, da kaj takega ne vidimo vsak dan!"
Mali cigo: "Zakaj mi ne hodimo v šolo?"
Oče cigo: "Ker smo cigani."
Mali cigo: "In zakaj krademo?"
Oče cigo: "Ker smo cigani, sine."
Mali cigo: "Zakaj pa potem nismo volili za Jankovića?"
Oče cigo: "Ja, taki cigani pa spet nismo..."
Kar se Dunajskega javnega prevoza tiče: mi smo tudi bili navdušeni. Sploh, ker smo Dunaj obiskali v času šolskih počitnic. Takrat imajo šoloobvezni otroci (po njihovih normativih, ki pa niso bistveno drugačni od naših, le šolske počitnice se včasih ne ujemajo z našimi) brezplačen prevoz. Smo prišli v kamp pa sploh nisem odpel prikolice od avta ampak samo spustil tace na prikolici in je kar pripeto čakalo na dan odhoda. Cena vozovnic za naju z ženo pa cenejša kot če bi šel z avtom pa nekje plačeval parkirnino. In z otroškim vozičkom ni bil noben problem, povsod dostopno...
Torej, pridem do nje, pomežikne, sedem, pritisnem gumb, zaprede, jo ogrejem, prtisnem gas, zatuli, greva na vso silo.
Izklopim in čaka lepo pridno tiho do naslednjič.
Ne pa, da je k Alfa: pedenaš cel teden, da bi dobil tist cukrček za vikend, pa še takrat jo pol neki glava boli...
Sm kmet an s hribu doma, pej se šteje, de smo mal za cajtm. Ma pr ns to že imamo an stvar kr laufa. Od mene do tapruga soseda imam 15 minut peš. An če soseda ni doma, dobim pr sosedi use. Pa še žena sploh ne ve, kje sm biu, kr je auto v garaži an misle, de sem šu u čebelnjak al pa na pašnik žvino pogledat...
Že tako dobivam več kot preveč pošte in že tako imam občutek, da mi sledijo na vsakem koraku, da mi res ni treba, da še 'za foro' nekemu programu sporočim svoj elektronski naslov...
In potem se ljudje usajajo zaradi elektronskega cestninjenja, da je to nadzor nad ljudskimi množicami in podobno. In čim odprem kakšno spletno stran, je treba dat soglasje za piškotke in podobno. A po drugi strani pa ljudje sami razmetavajo svoje osebne podatke. Potem se pa čudijo, ko se z nekom pogovarjajo o neki stvari, pa čez pet minut dobijo reklamo za to isto stvar...
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Napisano (urejeno)
Ja, velika, ampak res velika večina za avto bolj skrbi kot za svoje telo. Potem pa vidim prizore:
- "Motorno olje 12€ za liter? Ni problema, samo, da je kvalitetno.
Jedilno olje po 2,79€? A ne, to je pa preveč, grem gledat, če kje dobim cenejše..."
Popravljeno od SlivkaOd kar imam Forda, sem postal pešec...
Povezava za deljenje
Deli na druge strani