Vidiš kako egoistično razmišljaš... jaz sem moral bit vsak dan na šihtu, ker moje delo zahteva, da sem prisoten. Ker me ni bilo doma, sem moral še skrbet, da je tudi šolanje na daljavo z mukami šlo. Zame je bilo to eno najbolj zajebanih obdobij, kjer nisem vedel ne kdo pije ne kdo plača. Poleg vsega opravljenega dela, celotne IT migracije so me pa tud klele nekateri zmerjali z vsem mogočim, ker se nisem cepil.
cel dan sem rintal, in bil v stiku z vsem mogočim a zbolel nikoli a po službi si nisem smel it gat kupit, ker takrat sem pa nevaren za vso okolico. Dej fak, budalaština, da ni večje.
Se je pa tkarat vsaj izkazalo kdo je kaj so posamezniki in ja, eni smo se razdajali, da so lahko drugi doma čičali in uživali pa opravljali tiste, ki smo skrbeli, da je zadeva nekako funkcionirala. In ja tudi pri nas na šihtu smo imeli posameznike, ki so to veselo izkoriščali, hlinili bolezni, pa razne druge zadeve zakaj ne morejo priti in so lagano sportski še kakšno leto po koroni še vedno delali od doma brez uradne pogodbe. Ja tudi tri leta nismo nekaterih videli in kar je bilo najbolj zanimivo, da so to počenjali ravno takšni, ki so bili že od prej znani, da so krivinaši. Tolk o kolegialnosti.