Skoči na vsebino

disel motor 1994


Priporočeno sporočilo

Zakaj pa nebi raje na plin na?timal?

 

?e je motor v dobrem stanju se ti res spla?a vgraditi plinsko napeljavo. Nobenih velikih sprmemb ne bo. Nekoliko manj?i prtlja?nik pri odlo?itvi za ve?ji rezervoar, ali pa ostane? brez rezervega kolesa, nadomesti? ga s sprejem za popravilo pneumatik. Sedanja poraba se ti giblje verjetno okoli 11 lit/100km. S slovenskim plinom bo? za 100km porabil denarja za 6,4 l, s hrva?kim pa 4,3 l bencina. Investicija pa ti se vrti okoli 350.000 sit. Vredno razmisleka.... :whatever::whatever:

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

?e je motor v dobrem stanju se ti res spla?a vgraditi plinsko napeljavo. Nobenih velikih sprmemb ne bo. Nekoliko manj?i prtlja?nik pri odlo?itvi za ve?ji rezervoar, ali pa ostane? brez rezervega kolesa, nadomesti? ga s sprejem za popravilo pneumatik. Sedanja poraba se ti giblje verjetno okoli 11 lit/100km. S slovenskim plinom bo? za 100km porabil denarja za 6,4 l, s hrva?kim pa 4,3 l bencina. Investicija pa ti se vrti okoli 350.000 sit. Vredno razmisleka.... :whatever::whatever:

 

Menjava motorja verjetno nebi bila kaj cenej?a, na tvojem mestu bi montiral plin.

Kolega švaba mi je zadnjič rekel, ko sva se malo zapeljala z MPS.

 

"Life is too short, to drive slow-shitty cars."

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

Pa vseeno, obstaja sploh kak?en disel motor, kateri bi pasal brez ve?jih predelav?

 

Ne vem to?no kdaj je pri?la v prodajo mazda 626 2.0 TiTD, domnevam pa da leta 1998, tvoja 626 pa je predhodni model 626-tke,ki ima tako obliko Objavljena slika. Te so imele dizel motor 2.0 75KS. Model iz leta 1998 (ali 1997) pa nosi oznako 2.0 TiTD in je imel 101 KS. Poglej si na TEJ strani in primerjaj obliko. Tako, da tu ne obstaja kaka velika mo?nost zadovoljive zamenjave motorja, razen, ?e ho?e? postati "zelo po?asen". Ne vem pa ?e obstaja mo?nost vgradnje kakega drugega dizel motorja, tudi ?e obstaja bi bila vgradnja bolj zapletena in verjetno tudi dra?ja od vgradnje plina.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

mazde teh oblik niso imele turbodizlov...je bil samo comprex diesel

sele od 1997 naprej (al 1998 ne vem neki tazga) je TD

 

O?itno sem bil malo nejasen. DiTD oznaka velja za mazde narejene po letu 1998.

Pri obliki prej?njih modelov pa sta za letnik 94 mo?ni obe obliki. To pa verjetno zaradi preklapanja v prodaji, kar pomeni, da je prej?nji model prodan v letu 94. Motorji pa so v dizel varianti bili 2.0 D comprex s 75KS, verjetno z volumetri?nim kompresorjem in pa varianto turbodizel 626 L turbodizel z 90 KS, ki je izgledala takole:

Objavljena slika

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

neki se spomnim se iz faksa (ker smo vzel kot primer glih ta mazdin dizel), comprex nima turbine (puhala), tlak je vecji iz energije izpusnih plinov...nekak tko, zanimiva resitev polnilnika

vseen bi inicijatorju teme predlagal plin...

"mora da je gas" :)

It's all fun and games 'til someone loses an eye, then it's just fun you can't see

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

neki se spomnim se iz faksa (ker smo vzel kot primer glih ta mazdin dizel), comprex nima turbine (puhala), tlak je vecji iz energije izpusnih plinov...nekak tko, zanimiva resitev polnilnika

vseen bi inicijatorju teme predlagal plin...

"mora da je gas" :)

 

Nekaj sem o compreks sistemu na?el, upam, da sen na hitro prav razumel princip delovanja. Ime izhaja iz izpeljanke kompresija-ekspanzija. Sistem si lahko ogledate na spodnji sliki.

Objavljena slika

?e sem prav razumel sistem deluje tako, da so na pogojno imenovani vetrnici name??eni kro?no cilindri (tudi pogojno re?eno, ker niso okrogli) v katere z ene strani prihaja mrzel zrak, z druge pa vro? zrak ki se po ekspanziji spusti skozi ventile, vmes pa je gibljivi bat, ki zapira cilinder. "Vetrnica" pa je z jermenom gnana preko motorne gredi in pogon slu?i smo za obvladovanja trenja. Pritis pa ustvarjajo izpu?ni lini, ki rinejo hladni zrak v sesalni kolektor. Vse skupaj deluje kot servo oja?evalec pritiska dovodnega zraka v cilindre.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

?zmeden? Resno? Za V6 ma?ino 300E??ali imajo kak?no internet stran?

 

Ni glih tako preprosto in poceni. Preberi si izku?nje v pripravah na vgradnjo in po njej na TEM linku. Poglej ka je Bo?ko napisal. Ker ?e bo? kako poceni varianto izbral, ni re?eno, da bo delovala brez te?av. ;)

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Povezava do vsebine
Deli na druge strani

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • Tako je, to sem pozabil omeniti. Po moje nočejo pisati, ker je toliko izvedb platišč in izvedba prirobnice na platišču vpliva na to, potem pa si mislijo išči, ker enostavno nočejo dati podatka od sebe. Lahko bi vsaj za svoje original izvedbe imeli, za orientacijo. Verjetno bi pa na original servisu dobil podatek za vsak avto, če bi vprašal in jih drezal naj malo poiščejo. Opazil sem pa, da je pri vulkanizerjih nekako po domače 13 kg za alu in 11 kg za jeklene. Enota Nm je že malo preveč, če jim omeniš, je srednja šola predaleč nazaj. 😁🤔   Mene sicer glede tega malo z rezervo jemljite. Za mene se vijaki začnejo nad M24, mogoče pogojno pri M20, vse ostalo je za cici mici vrtec. Od M24 naprej pa počasi človek ni več dovolj za zategovanje, enostavno ne sproduciraš dovolj sile na moment ključu, tudi če si Chuck Norris. No, matico lahko zategneš, samo na pravi moment, pa če je vijakov veliko, bo pa bolj težko. Tu se tudi že splača malo vmešati inženirju, drugje pri tistih sponkah za papir je brezveze.
    • Naš študent osvaja študentko iz sosednje stavbe. In mu jo je uspelo prepričat, da sta šla po malici še na sladoled.    Ker je v bližini šola, nam je uspelo prepričat enega mulca, da je šel do njiju z svojim zvezkom in rekel: - "Oči, te naloge pa ne razumem..."   Največji hec je bil, da je prej ona pogruntala, da smo tega froca mi poslali, kot pa naš študent...
    • Vse to je načeloma res.    Res je pa tudi, da je čedalje več Navodil za uporabo brez tega podatka. In kaj ti potem nuca vrhunski digitalni moment-ključ s satelitsko povezavo, če pa nimaš nikjer zapisane vrednosti, na katero zategneš...
    • Drugače te natančnosti moment ključev do zadnje decimalke so marketinška neumnost. Se kdo vpraša kaj sploh pove vrednost momenta za zategovanje in kako to vpliva na korektno privijačen vijak? Npr. mazan in suh vijak da čisto druge vrednosti spenjalne sile pri enakem momentu. Sem pa bil presenečen, ker sem v Mazdinih navodilih končno videl vrednost momenta z odstopanjem, kar že pomeni, da je navodila pisal nekdo, ki zastopi stvari.   Drugače pa zelo podpiram uporabo moment ključa pri bolj delikatnih vijačnih spenjalnih zvezah, ker če tega ne delaš vsak dan, nimaš občutka za vrednost zategovanja, enostavno je nimaš. Že pri veliko zategnjenih vijakih je spremenljivk veliko. Pomembno je tudi, da je naležna površina prirobnice in platišča očiščena pri previjačenju. Včasih je naš vulkanizer to delal, zdaj se že preveč mudi. 😬 Če pa delajo to s pištolo, pa adijo. Drugam. Sem pa imel primer, ko nikakor nisem moral vijaka zategniti, ker so mi ga na servisu (ko so nekaj delali na bremzah) zategnili s pištolo in je že naredil vrat in je pri zategovanju samo lezel. Pa dober servis drugače, samo ko avto daš od sebe, pač vsega ne moreš videti.   V glavnem jaz po previjačenju pri vulkanizerju vijake doma enega po enega odvijačim in zategnem na novo z moment ključem. Za to niti ni treba avto dvigovati, ker tako je najmanj eden vijak za redundanco in se mora avto peljati tudi brez enega vijaka na vsakem kolesu.   Ne se preveč obešati na točno vrednost momenta. Lahko malo odstopa, ker je preveč drugih spremenljivk zadaj. Je pa ZELO priporočljivo in tudi korektno uporabiti moment ključ, ker pač ljudje smo ljudje - v določenih razmerah zelo zmotljivi in ko enkrat nastopi otopelost zaradi ponovljivosti nalog se pojavijo problemi, prej ko se tem sprijazniš, bolje je za vse. Tisti ki osnove in pristope v tehniki zastopijo, jih ni treba prepričevati v drugo. Raje pa po 50 prevoženih km vijake spet pritegnite oz. jih preverite, ker se prirobnice malo posedejo in vijaki izgubijo nekaj spenjalne sile.   Bi pa zaključil, da je neuporaba moment ključa pri vulkanizerju ali servisu nek tak osnovni primer šlamparije, ki mogoče nakazuje druge probleme na delovnem mestu.    
    • Nikoli si nebi mislil🤔    Skoraj tretjina se želi z elektrike vrniti k bencinu WWW.AVTOMANIJA.COM Skoraj tretjina lastnikov električnih avtomobilov se ob zamenjavi avta vrne nazaj k motorjem z notranjim...  
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.