-
Zadnja sporočila
-
-
-
Ups... Bom prekopiral, saj ni nobenih posebnih skrivnosti v tem delu... Pomlad je čas za urejanje okolice, zato smo se tudi na novogoriški enoti Zavoda predali tej sproščujoči dejavnosti. Na dvorišču za stavbo stoji lesen paviljonček, kjer ob lepem vremenu izvajamo hišne team-buildinge, ob slabem pa nam nudi zatočišče za čik/čvek/psihoterapevtske odmore. Ob njem teče dovozna pot v klet lekarne. Na nasprotni strani poti je klančina, iz katere dež vedno spira zemljo na dovozno pot, zaradi česar je imel Slavko iz PKO (naš vsestranski pomočnik) po vsakem večjem nalivu dodatno delo z njenim odstranjevanjem. Zato smo sklenili, da na tem delu zgradimo podporni zid. Ko je bil končan, se je nad njim pojavila zelo lepa greda za zasaditev rož. Takrat pride mimo sodelavka Andreja, si vse skupaj ogleduje in komentira: »Če bi še tam pred paviljonček vsadili eno kamelijo, bi bila pa res prava bomba tole vse skupaj!« Ideja ni slaba in tako je bila že naslednji dan kamelija, ki je sicer rasla v lončku na Andrejinem balkonu, pripravljena na selitev v zunanje domovanje ob našem paviljončku. Določimo prostor in Slavko začne kopati luknjo. Med udrihanjem s krampom se spomni besed svojega pokojnega očeta: »Z Božjo pomočjo in dinamitom se naredi vse.« Takrat si je zaželel vsaj malo dinamita, da naredi luknjo. Na lepem pa na plano pogleda kovinski predmet. Ko ga z rokavico malo obriše, opazi zareze in mehanizem za nastavljanje in spozna, da gre za vžigalnik granate … Torej, previdno z željami, lahko se uresničijo. Nam so se … Takšnih najdb vajeni Goričani smo mirno sledili klasičnemu protokolu – poklicati 112, zavarovati območje in počakati na intervencijsko ekipo. Ker se je v neposredni bližini ravno odvijal vseslovenski dogodek intervencijskih služb, imenovan Bogatajevi dnevi, smo pričakovali, da se bo prizorišče dinamičnih predstavitev prestavilo na naše dvorišče. Na srečo smo bili v zmoti. Približno 20 minut kasneje se nam je na lokaciji pridružil naprej policist, nato pa še dva »bombaša« iz vrst civilne zaščite. Ekipa prijaznih uniformiranih gospodov je hitro potrdila, da gre za šrapnelno granato iz 1. svetovne vojne, ki se jih na našem prelepem območju ne manjka - samo letos so jih odpeljali že več kot 1.500, pri čemer ne gre za medijsko izpostavljene zadeve. Gospodje so - po triažni ugotovitvi, da ne gre za nevarno ubojno sredstvo - intervencijo še fotografsko ovekovečili, nato pa zadevico pospravili v varno škatlico, s posebno napravo preverili, ali se v dobro izkopani jami skriva še kakšna, nato pa se zahvalili za sodelovanje in se odpeljali. V tem trenutku, ko to berete, je jama že zasuta, na njenem mestu pa pridno raste rastlinica, ki smo jo poimenovali kar Bombica. Lep pozdrav iz (skoraj) običajnega dne na delu v Novi Gorici! P.S.: brez skrbi za našega sodelavca najditelja - kljub temu da Zavod ne pozna dodatka za delo v rizičnih razmerah, bomo za njegov trud, požrtvovalnost ter umirjenost ustrezno nagradili ob naslednjem podeljevanju delovne uspešnosti.
-
Moje telo mi pravi, da moram v toplice. Moja glava, naj grem na Maldive. Moja denarnica mi pravi: "Vzemi stol in pojdi na balkon..."
-
Od Mraušk Mčk · Napisano
Slivka, mene so vulkanizerji že večkrat podučili, da na notranji strani pobrane gume pomenijo, da preveč gonim čez ovinke. 3 dni nazaj sem gledal gume na kombitu od znanca. Služben kombi, čez 50K km na leto, voženo po vseh ovinkih ki jih Slovenija premore, enkrat na leto se jih šef usmili, pa jim kupi nove celoletne. Gume zgledajo totalne čelavstonke. Je pa znanec rekel, da je je šel kombi 14 dni nazaj čez tehničnega. Na cesti je mene najbolj strah prav kombitov.
-
-
Kdo je trenutno prisoten (Poglej celoten seznam)
Priporočeno sporočilo
Pridružite se pogovoru
Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.