Agerg

@Slivka a ti bi dal svoje pašnike, da bi državna infrastruktura šla na bolje za vse ostale državljane? Verjetno ne, včasih te ne bi pa nič vprašali...

Eh, @Boss to skoraj vsi delajo. Samo razlika je da eni z denarjem, ki je od vseh nas, drugi pa z denarjem, ki ga sami na trgu zaslužijo. No, nekateri tudi ne na trgu ampak preko državnih poslov, ki je pa spet naš denar.

Pa ne pozabit, da se včasih niso smeli bunit, ko so jim čez parcelo ali pa zraven železnico delali. Pa še drugo stvar pozablja veliko ljudi, da so količine pretovora in hitrosti nekaj čisto drugega kot so bile včasih. Zahtevnost izvedbe takšnih projektov raste eksponentno. Ne da se jih ne da hitreje narediti, to ne trdim, samo je pa to v današnji družbi težko. Pa spet zgodba o majhni delovni populaciji, ki mora vse te stvari narediti z manj ljudmi. Ampak seveda z več stroji...

Zadnje čase jih nekaj veliko lovijo na tole. Je pa standardna praksa, tudi pri manjših ribah. Ko gledam kje so nekatere firme prijavljene, je lahko samo to razlog. Pač neobdavčen prihodek s strani poslovnega subjekta.

Po moje še malo pokoronskega efekta. Saj se bo umirilo. Drugače pa ja, je že nekaj časa znano, da bodo normalni Hrvati težko dopustovali pri sebi, če bo šlo tako naprej...

Vsaj na 15 let starosti sem štartal. Vse skupaj je verjetno povezano tudi s količino prevoženih kilometrov pozimi in slanimi cestami. Bomo videli...

Kaj torej priporočate, da se preventivno naredi na podvozju, če bi rad Mazdo 6 letnik 2019 še imel nekaj časa brez večjega rjavenja? Pri Meganu sem opazil, da je karoserija prav lepo rjavela tam, kjer so bile zaščitne folije nalepljene, zato mi to ni več všeč, ker ima paradoksalni učinek. Enako pri raznih plastičnih obrobah avtov, ki so neka kvazi off-road izvedba. Najraje tam zadaj za tisto plastiko rjavi vse skupaj, pa še vidiš ne. Zdaj pri Mazdi, ki je že 5 let stara, ni nikakršnih znakov rjavenja zunaj, za podvozje sem pa pripravljen kaj narediti, če imate kakšen prakičen nasvet.

Da, seveda. Saj sem napisal da je izjema. Pa ni treba, da bi bila. To je bil pomen mojega odgovora. Drugače pa je še vse en kup porabnikov, ki si jih danes ljudje navlečejo v hiše in nič ne razmišljajo o konični priključni moči in faktorju souporabe, kot pa samo avto in TČ. En kup grelcev vsepovsod, pa vsak po 1 kW. Potem pa imaš... Že indukcije v kuhinjah so glede na včasih ohoho. Pa če je bil prej plin, zdaj je pa povsod skoraj indukcija, je že tudi kar razlika. In tako dalje...

Tukaj malo mešate še TČ zraven v debato, ker projektanti in inštalaterji niso sposobni zdimenzionirati ene TČ optimalno in nabijejo moč v višave, čeprav ni treba. To pa zato, ker so vsi nesposobni lenuharji, ki se jim ne ljubi ukvarjati s podrobnostmi objekta. Pri avto polnilnici težko kaj optimiraš. Če imaš 50 kWh baterijo in bi jo rad čez noč napolnil, je vse skupaj kristalno jasno. Za primer: Sam ogrevam 230 m2 na 24°C preko talnega s toplotno črpalko voda-voda z ogrevalno močjo 6 kW, električna moč cca. 2 kW, pa vse supaj je neodvisno od zunanje temperature!! Si kdo še to upa v Sloveniji? Če greš pa k severnjakom je pa to standard, samo znati je kaj treba in se malo pomujati. Pa nimam po modernih standardih izoliranega objekta. Pa še hladim se poleti pasivno s skoraj nič električne porabe. Za redundanco pa 10 kW tolpozračni kamin z razpihi toplega zraka po celi hiši, ki ga lepo kurim zraven tudi za gušt pozimi pri odprtem oknu, če je prevroče. Če je pa res prevroče pozimi pa še hlajenje vklopim. 😁 Pa preden dobim, da nimajo vsi možnosti voda-voda TČ, bom rekel samo, da jih kar nekaj ima in se ne odloči za to opcijo, ker je začetna investicija višja in malo več je dela. Marsikdo, ki pa nima, bi lahko šel pa na zemlja-voda, pa vsi raje gonijo zrak-voda, kjer pa vsi vemo kaj se zgodi ko zunanja temperatura pade k nižjim vrednostim. Je pa res, da sem sistem sam zasnoval in zoptimiral do skrajnosti, pa marsikaj naredil sam - verjetno ni za vsakega. Takšne sisteme bi za ogromne denarje prodali v nekih inštalaterskih firmah. Hočem pa povedati, da če bi se v le-teh malo spravili zraven z glavo, bi se mariskaj dalo narediti za pameten denar, pa še zaslužiti zraven. Gledajo pa vsi samo na marže pri ventilih...

Amaterizem začenja prevladovati vsepovsod. Kaj pa bo drugače, izgleda so ljudje s tem zadovoljni in se je brezveze bolj potruditi. Zanimivo, ker se imamo tako za nekaj zelo sposobne. Dodane vrednosti pa vedno manj ustvarimo. Narod bi pa vse imel...

Še nekaj sem se spomnil. Vijake se drugače zateguje na nemški moment (German torque). Je najbolj točno in velja za vse... Tudi najbolj smotani serviserji in vulkanizerji si to zapomnejo.

Ja, no. Moraš malo bolj drezati, pa pravega. Če ne gre, pa z lopato potem... Tam en študent/ka odgovarja na maile, pa ima par copy/paste odgovorov na takšna vprašanja.

Tako je, to sem pozabil omeniti. Po moje nočejo pisati, ker je toliko izvedb platišč in izvedba prirobnice na platišču vpliva na to, potem pa si mislijo išči, ker enostavno nočejo dati podatka od sebe. Lahko bi vsaj za svoje original izvedbe imeli, za orientacijo. Verjetno bi pa na original servisu dobil podatek za vsak avto, če bi vprašal in jih drezal naj malo poiščejo. Opazil sem pa, da je pri vulkanizerjih nekako po domače 13 kg za alu in 11 kg za jeklene. Enota Nm je že malo preveč, če jim omeniš, je srednja šola predaleč nazaj. 😁🤔 Mene sicer glede tega malo z rezervo jemljite. Za mene se vijaki začnejo nad M24, mogoče pogojno pri M20, vse ostalo je za cici mici vrtec. Od M24 naprej pa počasi človek ni več dovolj za zategovanje, enostavno ne sproduciraš dovolj sile na moment ključu, tudi če si Chuck Norris. No, matico lahko zategneš, samo na pravi moment, pa če je vijakov veliko, bo pa bolj težko. Tu se tudi že splača malo vmešati inženirju, drugje pri tistih sponkah za papir je brezveze.

Drugače te natančnosti moment ključev do zadnje decimalke so marketinška neumnost. Se kdo vpraša kaj sploh pove vrednost momenta za zategovanje in kako to vpliva na korektno privijačen vijak? Npr. mazan in suh vijak da čisto druge vrednosti spenjalne sile pri enakem momentu. Sem pa bil presenečen, ker sem v Mazdinih navodilih končno videl vrednost momenta z odstopanjem, kar že pomeni, da je navodila pisal nekdo, ki zastopi stvari. Drugače pa zelo podpiram uporabo moment ključa pri bolj delikatnih vijačnih spenjalnih zvezah, ker če tega ne delaš vsak dan, nimaš občutka za vrednost zategovanja, enostavno je nimaš. Že pri veliko zategnjenih vijakih je spremenljivk veliko. Pomembno je tudi, da je naležna površina prirobnice in platišča očiščena pri previjačenju. Včasih je naš vulkanizer to delal, zdaj se že preveč mudi. 😬 Če pa delajo to s pištolo, pa adijo. Drugam. Sem pa imel primer, ko nikakor nisem moral vijaka zategniti, ker so mi ga na servisu (ko so nekaj delali na bremzah) zategnili s pištolo in je že naredil vrat in je pri zategovanju samo lezel. Pa dober servis drugače, samo ko avto daš od sebe, pač vsega ne moreš videti. V glavnem jaz po previjačenju pri vulkanizerju vijake doma enega po enega odvijačim in zategnem na novo z moment ključem. Za to niti ni treba avto dvigovati, ker tako je najmanj eden vijak za redundanco in se mora avto peljati tudi brez enega vijaka na vsakem kolesu. Ne se preveč obešati na točno vrednost momenta. Lahko malo odstopa, ker je preveč drugih spremenljivk zadaj. Je pa ZELO priporočljivo in tudi korektno uporabiti moment ključ, ker pač ljudje smo ljudje - v določenih razmerah zelo zmotljivi in ko enkrat nastopi otopelost zaradi ponovljivosti nalog se pojavijo problemi, prej ko se tem sprijazniš, bolje je za vse. Tisti ki osnove in pristope v tehniki zastopijo, jih ni treba prepričevati v drugo. Raje pa po 50 prevoženih km vijake spet pritegnite oz. jih preverite, ker se prirobnice malo posedejo in vijaki izgubijo nekaj spenjalne sile. Bi pa zaključil, da je neuporaba moment ključa pri vulkanizerju ali servisu nek tak osnovni primer šlamparije, ki mogoče nakazuje druge probleme na delovnem mestu.

Kar si napisal, je danes definicija izkušenega podjetnika, ni to za nas navadne ljudi, moraš imeti lajtunge v glavi malo čudno zvezane. 😁 V večini primerov. Kot tudi to, da je k sebi potegnil sposobne ljudi in da je mojster PR izjav, za kar mu pa danes nasproti hodijo socialna omrežja, ki jih včasih ni bilo. Zakaj so tam, pa sami vedo. Verjetno se jih da kupiti s tem, da dobijo kaj zanimivega za početi, ne pa samo delati naprej, kar delajo ta stari že 100 let. Meni so tudi te stvari malo uganka in jih z zanimanjem spremljam. Seveda bodo pa najprej nafilali sebi žepe. Kam bodo pa potem dali denar, je pa njihova stvar. Večina mahinira in krade pa ni potem nič od njih. Kakor vem, tudi Rimaca ne bi bilo, če ne bi bil stari nek tajkun. Za neko zgodbo rabiš vedno neko ozadje - ali ti ta stari k riti prinesejo, ali ukradeš, ali greš na banko pa ti posodijo kar so oni ukradli. Še vedno lahko pa potem s tem nekaj narediš. Ta zgodba - sem vse ustvaril sam, brez pomoči - gre samo do s.p-ja, potem pa se pravila spremenijo. Pa še pri s.p.-ju se velikokrat podre.

Tole: Kar jaz uspem poslušati raznih intervjujev je tehnični pristop nekaj kar večini ne uspeva in mi je blizu, ker sem sam konstrukter in se dnevno ukvarjam s snovanjem izdelkov za svetovni trg. Nov pristop k snovanju avtomobilov, vesoljskih vozil, itd. Poglej te velike ala Ford, VW, spijo na tem kar so 30 do 50 let nazaj poštudirali, pa tudi če damo ves električni pogon na stran. Avto je še vse kaj drugega, kot samo pogonski sklop, malo si poglej pristop zasnove šasije, kaj jim naredi italijanska IDRA. Potem hitrost iteracij pri SpaceX-u, to lahko večina samo sanja. Prednost velikih je v večini samo, da jih težko premakneš zaradi mase ljudi, ki je zaposlena v njih - če je to prednost?. Poglej si VW in dieselgate afero, govorilo se je kaj vse bo, ampak je VW na žalost prevelik zaposlovalec v Nemčiji, da bi ga pustili počepniti. Če si kakšen manjši privošči takšno blamažo, se zgodba hitro konča. Lahko vidiš na raznih primerih podjetij, ki igrajo na tem tveganju na začetku. Če jih najdejo, je konec, če uspejo zrasti do prave velikosti, brez da jim kaj takšnega obesijo vmes, so izven nevarnosti. Kakor pa zgoraj piše je pa še druga plat zgodbe zadaj. Musk je pač izkušen podjetnik (lahko rečeš tudi nategun, če želiš), ki bo za svoje cilje naredil in rekel v nekem trenutku vse, da svoje sledilce porine v pravo smer. Saj ni samo on tak, že jaz sem jih en kup srečal na naši slovenski grudi. Tisti trenutek rečejo vse, da se ti približajo, ker v svojem vidnem polju imajo samo cilj, kakšne so vmes posledice jih pa malo briga. Ni prvi, takšnih je bilo v zgodovini že en kup. Seveda se jih danes spomnete samo po eni plati zgodbe. Drugi, ki pa malo zgodovino takšnih ljudi izbrskamo in beremo, pa vemo malo več. Ampak, ko na koncu črto potegneš je treba za hiter napredek požreti nekaj žrtev, kakršne koli so že.

Eh, Musk ima vedno kakšnega asa v rokavu, kakor ga poznam. Saj ne, da mi je všeč, samo vedno se na nekaj opre. Bo zanimivo opazovati tole...

Saj se ne tolažim. Samo dejstvo sem povedal.

Mislim, da je uradna geografska meja Balkana reka Sava. Balkan - Wikipedija, prosta enciklopedija SL.WIKIPEDIA.ORG

Ure, ure. Za ure se bojijo. 😁⌚

Se strinjam. Če so rezultati, boš tudi sprejet. Mogoče bolj velja kar sem zapisal to za države severno od nas, ki nas imajo že od nekdaj bolj za sužnje in se malo bolj vzvišeno obnašajo do nas, čeprav so se razlike v standardih krepko zmanjšale. Že večkrat slišano. Drugače pa če imaš kaj znanja za ponuditi v tehničnih strokah na področju infrastrukture, potem ti danes v tujini ni hudega. Biti nek priložnostni delavec oz. kanonfutr je pa bolj žalostna zgodba ponavadi. Se rabi, samo jih kapital tudi hitro na novo uvozi, če je treba. Tudi delavce z ročnim znanjem obrti. Ponavadi v vrsti stojijo, pa zaenkrat so nižjega standarda navajeni, kot smo ga mi. Ja, povezano s tem kar sem napisal. Ni firm, ki bi takšen kader potrebovale, zato se pa konča pri steklenih stropih vodilnih iz prejšnjih generacij. Edino pazimo lahko, da ne bomo enaki do naslednjih rodov, ker je škoda. Se pa velikokrat tako konča... Saj vsi vemo, zakaj bi bilo pa naslednjemu bolje kot je bilo meni. Neka osnovna človeška lastnost, ki se jo je treba zavedati in zatreti.

Glede na to, da lepo debatiramo in sem ravno z malice in trenutno nisem preveč naveličan, bom še dodal: - Res mi je jasno, da je treba hrano nekje pridelati, ampak stvari, ki jih pomagam delati drugim jaz je tudi treba nekje narediti, pa me tudi nihče ne vpraša kje jih bomo, pa imajo vsi korist od tega. Imam pa tudi sam nekaj vrta doma. Ne pretiravam, nekaj stvari pa zraste. Je pa s krompirjem že preveč dela, ker mi potem vrt zraste za 2x ali pa še malo več za 4 člansko družino. Pa še shraniti ga moram nekje, itd. Tako da lovim neko ravnotežje med vsem tem. Pa od kmetov meso kupujem, če je možno, itd. - Problem Slovenije je tudi, da v osnovi ni pravih kmetijskih površin. Nekaj se najde v Prekmurju, pa od Ljubljane do Kranja, drugo so pa hribi (beri jeba za pridelavo) in pa polovica države je kraški teren (beri jeba za namakanje, ker voda ponikne in težek teren za obdelavo). Ne da se ne da, je pa sigurno treba več truda in težko dosežeš tržne cene, bi rekel pri današnjih standardih kapitalizma. - Problem je tudi trpeč odnos kmetov, ki nekako bolj jamrajo kot pa da bi kaj naredili. Da bi se pa kdo resno tržno-ekonomsko lotil kmetije, pa ne oz. jih je zelo malo. Jaz bi tudi malo na šiht za hobi hodil, potem pa imel še razne stranske dejavnosti za zraven, da zvozim čez življenje. Pa da ne govorimo, da jim preko subvencij kupujemo veliko opreme. Potem pa lahko imamo tudi kaj od tega. - Res da me nihče ne sili živeti v Sloveniji, tudi to sem izbiral nekaj let nazaj, ampak pogovarjamo se o možnostih pri nas. Drugje ne pozabiti, da si vedno tujec, da se pa. Eni lepo živijo, se strinjam. - Te prevoze na delo iz hribov bi lahko tudi podjetja rešila, če bi jim bilo kaj do kadra. V Avstriji je ogromno alpskih kmetij. Vem za podjetja, ki zjutraj po kmetijah ljudi s kombiji poberejo in jih potem odpeljejo nazaj. To je neko sožitje, ki funkcionira.

Ja, pa saj vas nihče ne sili, da živite v hribih. Jaz sem se tudi odločal par let nazaj, kje bom živel, samo meni osebno je že vukojebina, če nimam 15 minut peš do osnovnih javnih storitev (občina, šola, vrtec, itd.) ali pa 15 minut z avtom do kina v sosednjem mestu. Priznam, pač mi malo ustreza moderno potrošniško življenje, pa da lahko delam in grem kamor se mi zazdi, pa vseeno na koncu z avtom naredim pod 10.000 km na leto, pa še sam si vse prispevke plačujem in plačo izplačam ob vsem tem. Vsakemu svoje. Lopata? Tisto prišparaj, na moji trmi in zagulenosti se bo zvila... Tole še objavim, včeraj gledal, po moje spada sem in je zanimiv povzetek kako se je dizel privlekel med uporabnike v EU. Potem pa se mi ne ljubi tipkati več danes. Grem na svinčnik in papir...

Z opisom naše vukojebine se strinjam. Ni nas niti za en dober Dunaj, kar se opazi da je ekonomija države zastavljena kot eno manjše velemesto, periferija bi pa živela vsak na svoji rodni grudi in imela vodo, štrom in telefon do svoje riti, s tem da naslednji trenutek bevskajo, koliko denarja se v infrastrukturi požre. Pa še nimby generacija so večina in ko je treba prekopati grabne čez njihove ultra vredne parcele, se spet vsi bunijo in štopajo napredek. Še vedno je treba pa pri tem vzdrževati infrastrukturo in ko potegneš črto, to potrebuješ hočeš ali nočeš in stane denar, ki ga ne znamo ustvariti, ker smo bolj narod vzdrževalcev in obrtnikov... Za neko verzijo podzemnega transporta je Ljubljana spet premajhna in potem imaš kar imaš. Je pa tole začaran krog. Če bi več ljudi vzelo javni transport, bi bilo tudi manj zastojev in bi tudi transport bolje funkcioniral. Delno je tudi problem ker je treba tudi pokazati avto in se ljudje pomembnega počutijo, da se lahko vozijo naokrog, ker je to nek dokaz da so v življenju nekaj dosegli.😬 Jebat ga, balkan je blizu in letvice za nek standard so hudičevo nizko postavljene. Super, še otroke bomo fujickali sem pa tja, kjer imajo ljudje šiht. Užitek in kvaliteta življenja na kvadrat. 6 ur, 4 ure, super za javni sektor, privat sektor pa tega ne prenese, obrtniška in delavska mentaliteta, ki ne ustvarja vrednosti je preveč zakoreninjena in enostavno potrebuješ ljudi, da opravijo delo. Pa če opazuješ demografijo, lahko vidiš da se delovna populacija zmanjšuje, torej boš težko zmanjšal delovne ure v realnem sektorju. Jaz sem to videl že 5 let nazaj, počasi pa začenjajo vsi to kričati. V poslovnih krogih se govori še samo o tem kako tujce pripeljati delati. Bosancev pa ni več, je treba iti dlje iskati. Ajej, delitev se da rešiti s kakšnim obvodom, če bi naši pravniki znali še kaj drugega, kot samo skrbeti za svoje debele riti. Pač ne rečeš za tujce, ampak za vozila, ki nimajo slovenske registracije. Če je Slovenec v takšnem vozilu je to njegov problem. Za cestnine se pa delno strinjam. Sicer jih v Nemčiji ni za osebna vozila, če kaj prav vem, razen če niso kaj spreminjali vmes. Kar sem napisal lahko velja za osebna vozila, s tem bi se krile ceste, ki niso ac, nek mali % tudi ac, cestnina za ac bi se pa zaračunala samo za težja transportna vozila. Tisto je biznis in ni tako hudo, če jim kakšno cestnino rukneš. Spet pa, če bi bila logika, bi šlo več na železnico, če bi jo znali izkoristiti, pa so spet riti predebele v določenih državnih sistemih in razvoj infrastrukture je omejen - beri prvi odstavek. Enkrat sem zasledil, kako imajo Avstrijci veliko bolj izkoriščeno železnico proti nam. Pa tam na Semeringu zdaj nekaj kopljejo tunele in delajo na tem da bi nas počasi obšli. Tudi če je počasi, mi ne bomo dovolj hitri da bi se odzvali, na žalost.

Za plačo se je treba zbuniti, pa bo... Kaj se ti pa lahko hudega zgodi, če rečeš da bi imel jurja neto več na mesec?😁 Drugače pa kako bi jaz rešil s trošarinami in cenami bencina, pa ne rabimo več nobene politične stranke: - Dal bi ljudem alternativo z dobrim javnim transportom, za vsakdanje migracije na šiht in nazaj. Za Slovenijo to večinoma pomeni da morajo vlaki skoraj iz vseh koncev zjutraj šibati iz periferije proti parim večjim mestom in popoldne nazaj. Za vikend še vedno ostanejo opcije uživanja z avtom. - V domačih krajih urediti varstvo za male otroke, kot se spodobi, ne pa da ljudje divjajo vsak dan iz Ljubljane domov in ne vejo, če so jim otroke že pred vrtec postavili. Pa vsak dan na teh relacijah enaki zastoji. - Ukinil bi plačilo cestnin, vinjet in vsega sranja. Za tujce bi vinjeto obdržal, ker jim pripada, da plačajo če se peljejo po naših cestah in jih uničujejo. - Vsa ta plačila za vzdrževanje cest bi prenesel v trošarino goriv. Zakaj? Ker je tako najbolj fer. Tisti ki veliko vozi, več uničuje ceste in naj za to tudi plača, kar se najbolj enostavno naredi preko plačila goriva. Večji avto, tovoranjak, večja poraba? Nič hudega, bolj uničuješ ceste, plačaj več. Tako, zdaj pa udarite...😁