Slivka

Cigan in doktor kupita sosednji parceli, obe iste velikosti. Doktor začne gradit hišo, cigo mu sune načrte in začne graditi enako hišo. Doktor položi tlakovce, cigo položi enake tlakovce, doktor si omisli kovano ograjo, čez dva dni so mojstri že pri cigotu in švasajo.... Po šestih mesecih stojita v ulici dve popolnoma identični hiši z identično urejeno okolico. Doktor in cigo se srečata na ulici in vpraša doktor cigota: - "Čuj, kaj ti misliš koliko sta vredni najini hiši, če bi jih zdaj prodala?" Cigo pa odgovori: - "Tvoja 300.000, moja pa 600.000 evrov!" Doktor začudeno: - "Zakaj je pa tvoja vredna enkrat več kot moja??" Cigo: - "Hehe, moja ima za soseda doktorja, tvoja pa cigana..."

Še ena rešitev: enakomerno predrsaj cela vrata, pa bo vse enako zdrsano in bo delovalo, kot da je že tovarniško v "mat" izvedbi...

Gre Cigan v avtošolo. Pa se peljeta z inštruktorjem mimo stop znaka. Inštruktor vpraša: "Kakšen znak je to? Cigan pa kot iz topa: "Aluminijast!"

"Janezek, si ti razbil šipo?" "Ja ati. Po nesreči. Čistil sem fračo, pa se je sama sprožila."

Zdaj pa pazi. In naslednji mesec petek pade na 13....

Enkrat pred leti doma kosim z nitno kosilnico in mi zmanjka nitke. Grem proti garaži in iz garaže pride (takrat) štiriletni sin in se ves navdušen pohvali: "Tata, sem ti opral avto!" Malo mislim in mi ni jasno, ker nikjer na dvorišču ne more priti do vode, pa tudi od avta nikjer ne kaplja. In ga vprašam s čim je pa opral avto. In mi pokaže roko, v njej pa kos zidaka (siporex, kdor pozna. Je podoben gobi). Grem pogledat avto in... ... ... Kaj, najprej sem preštel do 10, pa sem ugotovil, da je premalo in sem štel naprej do 30, pa je bilo še premalo in sem štel kar do 70. Potem sem odložil kosilnico in šel v hišo na dva deci modre frankinje. Nato sem povedal ženi. Saj zdaj se temu smejemo, takrat sem pa skeširal 500 evrov vaškemu mojstru, da je našo petko prebarval na novo, celo razen strehe, ki je ni dosegel... Je ni dosegel sin, ne ličar...

Cena? Ker se to meni obeta na BTjki, pa mi je nekdo namignil, da je skoraj ista cena popravit stare ali kupit nove...

Clio ni avto, Glio je Rena. Dovolj je, da povoziš malo večji kamenček, pa jo že uvije. In sem videl vulkanizerja, ki je vzel dva kladivca in mi jo poravnal. Kar gor na centrirko je dal, zavrtel in kjer bi morala biti utež, je označil, snel, dvakrat zmerno udaril in nazaj na centrirko. Jo je uglihal na 5 gramov natančno. In zraven pojamral, da se bo to spremenilo pri prvei luknji...

Ponosen sem na svojo revščino! Do nje sem prišel s poštenim delom...

Bemtiš, kakšna cena! A to so diamantna vrata z rubini, montirat jih pa prideta Megan Fox in Joey King?

Ma zlati otroci! Mislim, včasih moraš imeti zlate palice, da financiraš vsa popravila za njimi... V kakšnih odnosih pa si s tem stricem? Bo zahteval, da je kot novo ali ima razumevanje do otrok in popravljenih stvari? V prvem primeru nimaš druge možnosti kot nova vrata. V drugem je malo boljše... Poliranje bi gotovo pomagalo. Tudi prebarvat vrata bi bila možnost - ampak z barvo, ne z bronzo (zlata, srebrna, krom), ker se ne primejo dobro na podlago in se obrišejo dol. Drugače pa folija. Zna biti še najlepše in najceneje...

Ali pa kakšnega brkatega z lopato...

Ali lahko dobim v "zasebno sporočilo" tvojo tulifonsko?

S hribu smo doma, pravi fantje tudi, ali v kateri dolini bi pa ti to rad imel? Ker se po dva kosa iverke najbrž ne boš vozil čez celo Slovenijo, pa da ti lažje svetujemo...

No, če ga potrebuješ, glej, tam je in prodajajo ga. Mislim, da se midva poznava še od nekih dogovorov (pa ne s foruma), kjer je bilo precej "jezika" pa malo efekta. In če si res ti, potem zagotovo vem, da ga ne potrebuješ. In se ni treba narejat. Če pa ga slučajno res potrebuješ, se pa gotovo najde kakšen forumaš, ki te zapelje do prodajalca, da ne boš tja potoval z vlakom in avtobusom. V skrajnem primeru se še jaz odpeljem gor do... ... ... Okolice Brezovice (če se prav spomnim je 20 km) ali pa okolice Žirov (če se prav spomnim je 45 km) ali pa česa vmes (da ne bo kdo grdo gledal, da "izdajam" osebne podatke), pa te zapeljem tja gor po to B-2500...

Shujševalna kura za poročene: SLAČENJE NJENE OBLEKE - z njenim dovoljenjem: 12 kalorij - brez njenega dovoljenja: 2187 kalorij NATIKANJE KONDOMA - z erekcijo: 6 kalorij - brez erekcije: 1315 kalorij ORGAZEM - pravi: 112 kalorij - lažni: 750 kalorij DRUGA EREKCIJA - od 20 do 29 let: 36 kalorij - od 30 do 39 let: 80 kalorij - od 40 do 49 let: 124 kalorij - od 50 do 59 let: 1972 kalorij - od 60 do 69 let: 7916 kalorij - 70 in več let: premalo primerov, da bi lahko podali natančne podatke PO ORGAZMU - crkljanje v postelji: 18 kalorij - počasno oblačenje: 32 kalorij - hitro vstajanje in oblačenje: 36 kalorij - tvoja žena trka na vrata: 4218 kalorij - njen mož s sekiro v roki trka na vrata: 16.521 kalorij

Kolikor je meni znano, Mazda klub ne obstaja več...

Da bi Mazdini strokovnjaki tu delili nasvete? Kar pozabi. Ker na ta način "odžirajo delo" svojim servisom. Ali pa bi bili nasveti v stilu: " Ni problema! Pripeljite na naš servis in vam vse uredimo." To veš že brez "strokovnega nasveta s fotuma"...

A ni zanimivo: včasih so bile železne feltne in niso nabrale toliko rje, da bi Savine gume ne zatesnile. Zdaj pa alu-platišča toliko oksidirajo, da Goodyearke spustijo...

Mi pridemo iz Kočevskega konca ter nadaljujemo proti GEOSSu in nato naprej. Tako da je Škofljica odlična lokacija. Rikvercat pa ni nek blazno hud problem. Sicer bo "gosposki" avto, ampak bo samo ena prikolica. In ko se že omenja rikvercanje... Enkrat se srečamo v križišču 200 metrov od hiše še z tremi prijatelji. Pa klepetamo in se oni hvalijo, kje vse so vozili in kako so vozili. Moja žena se jih pa enkrat naveliča in reče, da kdor ne zrikverca pick-upa s prikolico 100 metrov, ni pravi šofer. In se usede za volan naše BTjke, ki je imela pripeto prikolico in odrikverca na dvorišče. Nekaj časa je bila tišina, nato eden začne razlagat, kakšen super apartma na morju je našel. In je bilo konec hvaljenja o vozniških spretnostih...

Mi ni treba preverjat, ker poznam avto. In vem, da na števcu manjka skoraj 100.000 km, torej je avto blizu 380.000. Avto pa je kar menjal lastnike. Karoserija in šasija trenutno izgledajo lepo... Mi je pa zanimiv stavek: "tisti kateri jih res rabimo"... Don, Felipe, mislim, da ti ga ne rabiš. Lahko, da ti je všeč, mislim pa, da rabiš ga pa ne. Ker drugače bi ga skoraj gotovo poznal, v "teh" krogih je poznan...

Iščem nekoga na relaciji Ig - Škofljica - Grosuplje, ki ima veliko dvorišče, da bi tam 26.4. dopoldan odpel kamp-prikolico, ker moram ta dan do Jesenic in Solkana, pa da ne vlačim kamp-prikolice s seboj. Še isti dan popoldan jo pridem iskat. Je kdo?

Danes šofer spet pride in mi pove, kako se je končalo. Torej, on je dobil kazen za napačno stran oz. smer vožnje. Ni pomagalo niti dejstvo, da so policisti takoj po obravnavi prometne nesreče razdelili 47 kazni za napačno parkiranje in parkiranje na intervencijski poti. Razlaga je bila nekako v stilu, da zakona ne sme vzeti v svoje roke in reševati po svoje, ampak je za to pristojna policija oz. medobčinsko redarstvo. Torej bi šofer po zakonu moral takoj poklicati policijo, ki bi oglobila napačno parkirane, potem pa počakati, da se vsi, ki so napačno parkirali, umaknejo (in pri tem upati, da nihče drug ne pride in se parkira tam) ter obrnit šleperja na za-to predvidenem prostoru, kadar bi se odpeljali vsi, ki so tam napačno parkirali. Voznik osebnega avtomobila pa je dobil kazen, ker je prehiteval kolono, ker je prehiteval čez polno črto in ker je vozil z neprilagojeno hitrostjo - do ovire, ki se je pojavila pred njim, ni mogel varno ustaviti. Kot "oteževalna okoliščina" je bilo navedeno dejstvo, da je "tik pred krožiščem neznani civilist voznike opozarjal na nenavaden dogodek v prometu". Zdaj pa tečejo roki za pritožbo in če se nihče ne pritoži, bo sodba pravnomočna.

Nekega večera se je vnuk pogovarjal o aktualnih zadevah s svojim dedkom in ga naenkrat vprašal: - "Dedek, koliko let pa imaš?" Dedek je odgovoril: - "Naj pomislim malo. Rodil sem se pred cepivom proti otroški paralizi, fotokopirnim strojem, kontaktnimi lečami in kontracepcijskimi tabletami. Ni bilo še radarja, kreditne kartice, laserskih žarkov in rolerjev. Niso še izumili klimatske naprave, pralnega stroja ali sušilnega stroja - obleke so preprosto izobesili sušiti na sveži zrak. Človek še ni stopil na luno in niso še obstajala reaktivna letala. Poročila sva se s tvojo babico in živela skupaj ter sta v vsaki družini bila očka in mama. Beseda "gay" je bila spoštovanja vredna angleška beseda, ki je pomenila veselega, prešernega, zadovoljnega človeka in ne homoseksualca. O lezbijkah sploh nismo slišali, fantje pa niso nosili uhanov. Rodil sem se pred računalnikom, dvojnim univerzitetnim študijem in skupinsko terapijo. Ljudje niso stalno hodili na preglede, temveč kvečjemu, ko jih je zdravnik poslal na pregled krvi ali seča. Do 25. leta starosti sem vsakega policista ali moškega naslavljal z "gospod" in vsako žensko z "gospa" ali "gospodična". Če je v mojih časih gospa stopila na avtobus ali tramvaj, so otroci in mladi pohiteli, da bi ji dali mesto, če pa je bila noseča, so jo pospremili do sedeža in, če je bilo potrebno, šli zanjo kupit vozovnico in ji jo dali. Moški so hodili po robu pločnika, ženske pa ob stavbah. Na stopnicah je ženskam bila prepuščena stran ob ograji; one so prve stopile v dvigalo in prve ven, ter so jim vedno primaknili stol. Moški ni nikoli pozdravil ženske, ne da bi vstal, če je sedel, in to storil vsakič, ko je ženska vstala, pa četudi za trenutek. Moški so odpirali vrata avtomobila alikatera koli druga vrata in so ženskam pomagali sneti plašč. V mojih časih devištvo ni povzročalo raka in dekleta so predstavljala krepost družine in čistost za svoje može. Naše življenje je krojilo deset zapovedi, trezen um, spoštovanje starejših in veljavnih zakonov ter se izpolnjevalo v plodnem sožitju in odgovorni svobodi. Naučili so nas, da razlikujemo med dobrim in slabim ter da smo odgovorni za svoja dejanja in njihove posledice. Za hitro hrano smo menili, da je namenjena ljudem, ki hitijo. Resna zveza je pomenila, da smo v dobrih odnosih z bratranci, sestričnami, prijatelji in prijateljicami. Time sharing je pomenilo, da je družina letovala z drugimi, ne pa da je delila počitniško hišico z neznanci. Nismo poznali brezžičnega telefona, da o mobilnih telefonih sploh ne govorimo. Nismo slišali za stereo posnetke, UKV radio, kasete, CD-je, DVD-je, elektronske pisalne stroje, računala - ne mehanske ne prenosne. Notebook je bila beležnica. Ure smo ročno navijali vsak dan. Nič ni bilo digitalno, niti ure in gospodinjski aparati niso imeli svetlečih prikazovalnikov. In če že govorimo o strojih: ni bilo bankomatov, mikrovalovnih pečic ali radijskih budilk. Da o videorekorderjih in videokamerah sploh ne govorimo. Ni bilo instant barvnih fotografij, ampak samo črnobele in je za razvijanje in razmnoževanje slik bilo potrebno vsaj tri dni. Barvnih fotografij tudi ni bilo. Če je na kakem izdelku pisalo Made in Japan, je to pomenilo, da je slabe kakovosti in ni bilo izdelkov z napisom Made in Korea, ali Made in Taiwan ali Made in Thailand, sploh pa ne Made in China. Nismo slišali za Pizza Hut ali McDonald's, pa niti ne za instant kavo ali umetna sladila. V trgovinah je bilo možno kupiti nekaj za 5 do 10 centov. Sladoled, avtobusna vozovnica ali osvežilna pijača so stale po 10 centov. Nov avto je stal manj kot 1000 dolarjev, a kdo je imel toliko denarja? V mojih časih je trava bilo nekaj, kar smo kosili in ne kadili. Beseda "čip" je pomenila "drobtina" ali "trska", "hardware" je bila železnina in beseda "software" sploh ni obstajala. Mi smo bili še zadnji, ki smo bili prepričani, da ženska potrebuje moža, da bi imela otroka. Sedaj pa mi povej, koliko misliš, da sem star?" - "Ja, dedek. Več kot dvesto let!" je odgovoril vnuk. - "Ne, dragi moj, samo petinšestdeset!"

En dan na Merkurju traja 1407,5 ur. Meni se zdi, da današnji ponedeljek na Zemlji ni bil nič krajši...