Danes sem reševal dva heroja z električarji.
Na lokalni kucelj vodi pot, ki na koncu postane prekleto strma in skalnata. Mogoče kot tazadnji metri na Viševnik ali še bolj. In hodim gor, pa dva heroja z električarji kontra.
Pot sta zgrešila in rinla peš električarje po skalah dol. Pa hudiča, kak se ne obrneš na vrhu skal.
En se je hecal, drugemu je zdrsnil pecikl, zadnji moment ga je vlovil. Izgledalo je, kot da se bo s to težo vred skotal.
V mojih časih, na šunke, nisi mogel te norosti zganjat, ker če nisi bil resen pohodnik/kolesar, nisi prišel gor. Ko pa si bil reden, tudi če si zabredel, si se rešil. Al nazaj, al pa 10kg pecikl na ramo, pa hop čez skalni rob.
Kakor koli. Dal sem jima napotke, kam naj greta do gozdnih cest, da se ne ubitejeta na skalah.
Na poti dol ju nisem našel v treskah. Tako da so napotki zalegli.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Priporočeno sporočilo
Pridružite se pogovoru
Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.