-
Zadnja sporočila
-
Glede na to, da lepo debatiramo in sem ravno z malice in trenutno nisem preveč naveličan, bom še dodal: - Res mi je jasno, da je treba hrano nekje pridelati, ampak stvari, ki jih pomagam delati drugim jaz je tudi treba nekje narediti, pa me tudi nihče ne vpraša kje jih bomo, pa imajo vsi korist od tega. Imam pa tudi sam nekaj vrta doma. Ne pretiravam, nekaj stvari pa zraste. Je pa s krompirjem že preveč dela, ker mi potem vrt zraste za 2x ali pa še malo več za 4 člansko družino. Pa še shraniti ga moram nekje, itd. Tako da lovim neko ravnotežje med vsem tem. Pa od kmetov meso kupujem, če je možno, itd. - Problem Slovenije je tudi, da v osnovi ni pravih kmetijskih površin. Nekaj se najde v Prekmurju, pa od Ljubljane do Kranja, drugo so pa hribi (beri jeba za pridelavo) in pa polovica države je kraški teren (beri jeba za namakanje, ker voda ponikne in težek teren za obdelavo). Ne da se ne da, je pa sigurno treba več truda in težko dosežeš tržne cene, bi rekel pri današnjih standardih kapitalizma. - Problem je tudi trpeč odnos kmetov, ki nekako bolj jamrajo kot pa da bi kaj naredili. Da bi se pa kdo resno tržno-ekonomsko lotil kmetije, pa ne oz. jih je zelo malo. Jaz bi tudi malo na šiht za hobi hodil, potem pa imel še razne stranske dejavnosti za zraven, da zvozim čez življenje. Pa da ne govorimo, da jim preko subvencij kupujemo veliko opreme. Potem pa lahko imamo tudi kaj od tega. - Res da me nihče ne sili živeti v Sloveniji, tudi to sem izbiral nekaj let nazaj, ampak pogovarjamo se o možnostih pri nas. Drugje ne pozabiti, da si vedno tujec, da se pa. Eni lepo živijo, se strinjam. - Te prevoze na delo iz hribov bi lahko tudi podjetja rešila, če bi jim bilo kaj do kadra. V Avstriji je ogromno alpskih kmetij. Vem za podjetja, ki zjutraj po kmetijah ljudi s kombiji poberejo in jih potem odpeljejo nazaj. To je neko sožitje, ki funkcionira. -
-
-
-
-
Priporočeno sporočilo