Skoči na vsebino

Ustanovitev SP

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Evo mam konkreten problem... In prosim naj se javi kdo ki ima lastne izkusnje... ne mi linkov lepit ker sm prebral vse pa mi se vseeno ni jasn ker malo prikrivajo vse skup...

 

Rad bi odprl SP in sicer taksnega da NISEM zavezanec za ddv... Vse lepo prav prvo leto placujem 220?, drugo 260? in tretje normalno 320? prispevkov skos naprej... Mesecni prispevki so mi jasni ker sem upravicen do subvencije ker nisem se nikoli odprl...

 

Drugo pa me zanima... DOHODNINA... Kako to racunajo in nad koliko letnega dobicka se jo placa??

 

V preprostem bi lahko fakturiral sefu za delo na firmi pa teoreticno se doma delal elektroniko brez skrbi po inspekciji...

 

Kako pol davek konec leta z bilanco racunovodja preracuna? In ja vem z potnimi nalogi, racuni na firmo si znizujem cistaka na koncu leta... predvsem me to zanima da ne bom gledal debelo ko bo prislo za placat se kaj poleg prispevkov...

 

Kje je se kaksna zanka poleg tega da placujes prispevke? In seveda da ne prekoracis 50.000 letnega kar itak ne bom..

If in doubt, flat out... 

Napisano

Kak?en s.p. odpre?, se sam odlo?i?, ko ga odpira? na VEM to?ki. Pri odpiranju mor? tud za prvo leto napovedat ali bo dobi?ek in koliko ga bo, na podlagi tega pa se ti izra?una akontacija dohodnine. Za drugo leto in vse naprej pa se uporablja software Silvester Fineus oz. ti bo to zrihtal ra?unovodski servis, ?e ga bo? imel.

 

Preden odpre? ti priporo?am, da se udele?i? k?nga brezpla?nega seminarja/predavanja glede s.p.jev in bo? zvedu marsikatero drugo informacijo, ki jo vidim da kar krvavo potrebuje?.

 

 

Zaletet se v to s premal informacijami se lahko slabo kon?a, predvsem za ?ivce in denarnico :)

miataviperfinal.png

"It's better to be a lion for a day, than a sheep all your life."

Napisano

Zadeva je taka... jaz bi si prenakazoval na s.p. samo zato bi ga imel thats it... Za nobene stranke ne nic...

If in doubt, flat out... 

Napisano

Najbr? (vsaj upam), da je mislu lih obratno, ?e ne bi to res bil pravi tajkunski biznismen  :aaaaa:

 

?e vedno sm mnenja, da bi si blo pametno kak?en dan vzet pa obiskat predavanje na to temo, brskat kak?en dan po internetu in izvedet vse potrebne informacije, ker SE DOBIJO in jih bo? tud rabil. V?asih so imel trodnevne delavnice preko zavoda, ki so ble kar dobre, sam mislm da je bilo pol ukinjeno.

miataviperfinal.png

"It's better to be a lion for a day, than a sheep all your life."

Napisano

Predlagam, da se registrira? na forumu Mladi podjetnik, tam bo? na?el marsikateri odgovor, ki ti bo znatno olaj?al odlo?itve glede morebitne samostojne poti.  ;)

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Jaz sem s.p. ?e od 2008, mese?no prispevkov vklju?no z ra?unovodjo blizu 500 ?, sedaj uveljavljam otroka do 3 leta in imam polovi?ne prispevke (juhuhu socialna dr?ava). Noben bavbav ni, ?e ima? dobrega ra?unovodjo. Davek pla?a? na 4 mesece in je odvisen od dobi?ka. Jaz sem pla?al za celo leto akontacije 4x po 15 ?, prej?nje leto ni?, ?e prej?nje tudi nekaj podobnega... ?e dobro dela? naj ti ra?une in bilanco dela ra?unovodja, zato se ga pla?uje okrog 55 ?/mesec, itak je pa vse v ra?unalnikih, ?e moj zaslu?ek pri odmeri o?etovskega dopusta so socialci sami poiskali na dav?ni. Me pa zanima, kak?na bo penzija enkrat, ko ne bom mogel ve? delat. Je treba  ?e sedaj vsak mesec nekaj skriti za poznej?e ?ase.  Ker ne kadim to sploh ni problem. In ko tako ?tudiram to na?o ljubo dr?avo od kje bodo dobili denar za penzije, ?e se pla?uje toliko kot se, delavcev skoz manj, upokojencev skoz ve?, po?eruhov v dr?avnem aparatu tudi skoz ve?... Ko si enkrat privat dobi? druga?en pogled na delo kot takrat, ko dela? za pla?o in pizdi? na delodajalca, da je premajhna pla?a. Vsak pa lahko poizkusi.

  • 5 let kasneje...
Napisano

Eno vpra?anje, pa da ne odpiram nove teme, bom prilepil kar tule. 

 

Za za?etek, prosim, naj se javi kdo, ki ima lastne izku?nje... Ne mi linkov lepit, ker sem prebral vse, pa mi ?e vseeno ni jasno ker malo prikrivajo vse skupaj...

 

Kako je s pla?ilom davkov in prispevkov, ?e dobim avtorski honorar iz tujine? Gre pa za dohodke iz Avstralije. Podjetje iz Avstralije je ?e v pogodbo zapisalo, da oni ne bodo pla?evali nobenih davkov in prispevkov in da sem za to odgovoren sam. Kaj torej moram pla?at in koliko mi na koncu ostane? 

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

A bo? odprl s.p.?

 

Predvidevam, da ne bo? zavezanec za DDV.

 

A za poslovanje z tujimi podjetji, mora? postati Atipi?ni zavezanec za DDV....

Za vse vaše ideje urejanja okolice   www.gabioni.si

 

post-24-0-89526200-1520847770_thumb.png

 

 

  34419_1.png  33631_1.png 34319_1.png

Napisano

Nimam namena odpreti s.p., ampak gre zgolj za avtorski honorar. Zaenkrat samo en, ?e jim bo ?e kaj zanimivo, lahko ?e kak?en "posel", ni pa to neko redno delo in neki redni dohodki.

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
    • Očitno sem bil naiven oz. tega nisem nikjer prebral in sem bil prepričan, da lahko polniš s polno močjo ne glede na število vozil.   Dejstvo je torej, da če hočeš hitro polniti, da moraš iskati 400kw polnilnice z max 2 mestoma in potem boš mogoče lahko izkoristil potencial avtomobila. Problem je seveda ker te polnilnice niso za vsakim vogalom
    • Pa sej je to znano. Maksimalno polnjenje je le takrat, ko si sam na polnilnici, takoj pa ko je EV-jev več se pa to razdeli med vse. Če so tam 4 polnilna mesta, verjetno nisi pričakoval, da lahko štirje skupaj polnijo pol z megavatom skupne moči?  Za to bi morali celo dodatno manjšo elektrarno priklopit.
    • Aja pa še to le kot zanimivost. Cca dve desetletji nazaj je pa nekaj kilometrov prej v predoru Dekani zagorela Pahorjeva (takrat je še bil evropski poslanec) Laguna in tudi zgorela. Tko mal za orehe tret.  
  • Kdo je trenutno prisoten (Poglej celoten seznam)

×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.