Skoči na vsebino

Mazda 6 dizel 100KW vs. 89KW

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

12l je pa kar malo pretirana cifra. Vozil sem cca.100000km 2.3b in nikoli nisem imel potro?nje preko 10, ampak Avtoplina.

 

?e kupujes starega dizla je smiselno izdatno preveriti turbino, injektorje, interkuler, sklopko in vztrajnik, itd.

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Dva znanca, ki imata Mazdo, sta mi svetovala, da raje vzamem bencinarja, ker nimata tako hude porabe. Da je z dizlom prevec stroskov. Zanima me realen podatek kaksnega lastnika bencinarja letnik 2002-04

Napisano

Dva znanca, ki imata Mazdo, sta mi svetovala, da raje vzamem bencinarja, ker nimata tako hude porabe. Da je z dizlom prevec stroskov. Zanima me realen podatek kaksnega lastnika bencinarja letnik 2002-04

No saj ravno moja je bila letnik 2003 in mo?nej?e izvedbe (166KS), kupil sem jo pri 254.000 in vozil do preko 350.000km, ko je ?la od hi?e. V tem ?asu sem menjal le sklopko in hladilnik ter obnovil zavorne ?eljusti. Kaj vse bi pri dizlu menjal v tem ?asu in pri teh km-jih ter kolko bi me to stalo, pa raje ne bom ?pekuliral.  :D

 

Razlike v porabi med D in B, ra?unaj nekako cca. 2 litra, vprid var?nej?emu dizlu, se razume. Nekateri smo zadevo z uporabo LPG-ja potem vseeno sebi obrnili v prid.  :bravo:

 

Pri rabljeni tak?ni D mazdi vem, da so bile te?ave tudi na cedil?ku karterja ter podlo?kih ?ob. Kdor tega ni pravo?asno saniral, se nastopile te?ave. Aja, pa s treso?imi diski je imel marsikdo od nas te?ava na 1.generaciji 6-ke. (V primerjavi z Laguno II, ki sem jo imel neposredno pred to 6-ko v svojem lastni?tvu, so Mazdine zavore polomija in tresarija na celi ?rti).  :huh:

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Fama okoli pokvarljivosti dizlov je predvsem zato, ker je okoli 80% ?estk z dizlom in 20% bencinskih. Se pravi je ?e v povpre?ju 4x bolj pogosto sli?at za te?avo z dizlom kot pa z bencinarjem. Pri tem ne smemo pozabit, da v povpre?ju lastniki dizlc delajo bistveno ve? km kot lastniki bencinarc. Poleg tega je precej dizlov uvo?enih iz bohvedi kje in s koliko km ter prevrtenih tako, da je najbolj pametno, da se takih z nejasno servisno zgodovino in kilometri pa? ogne? v velikem loku.

 

Razlika med obema motorjema je dokaj majhna saj sta navorsko enaka le mo?nej?a izvedenka ima nekaj ve? mo?i v obmo?ju med 3000 in 4000 obratih, kjer se tudi najbolj ?uti razlika med obema izvedenkama motorja. Ampak ker se dizlov na?eloma kaj dosti ne vozi v teh obratih je to bolj kozmeti?en podatek kot uporaben in je ?isto vseeno kateri motor kupi?. Je pa res da z mo?nej?im motorjem je bila zraven tudi bolj?a oprema tako, da pri pogajanju za ceno lahko tudi tukaj malo cenka?.

 

Je pa seveda dobro, da se pred nakupom zmeni? ?e s kak?nim priznanim serviserjem, ki se spozna na Mazde da preveri dejasnko ohranjenost avta in "varnost" nakupa.

34910_1.png

  • 2 tedna kasneje...

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • To si imel kar smolo. Verjetno si polnil na lokaciji in v času, ko je vse "delalo" na polno in lokalni trafo ni zmogel več kot to. Sicer polnilnice kar dajo od sebe toliko, kolikor so deklarirane. Nižanje polnilne moči v praksi zaznaš šele takrat, ko je posamezna lokacija polna ozr. blizu svoje meje. Npr. Tesla v Kopru je v poletni sezoni katastrofa, ker ko se 20 avtomobilov priklopi na vse razpoložljive priključke, dobi posamezen avto samo še kakšnih 40 kW ... In tako bo vse dokler ne bodo nadgradili trafo postaje ... 
    • Glede na to, da je Ford bolj igračka, smo mu priskrbeli še ustrezne predpražnike...    
    • In še to je študija vzela za primerjavo ICE bencinarje. Ker če bi dizle, ki so kompleksnejši in bolj onesnažujejo tekom uporabe, bi bil rezultat ICE zelo verjetno kar dvakratnik dobljenih številk ... #sampovem
    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.