Skoči na vsebino

zidni nosilec za LCD tv...

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Mene pa nekaj zanima,ker nisem zasledil ?e nikjer.

Namre?,montirati moram Lcd Tv, 37" na zid.Vse lepo in prav,?e ne bi bila namesto zida-gips plo??a.

Se pravi,da je vmes votlo.A bi se sploh dalo to kako izvesti?

 

 

Napisano

uff tezko, ker je to vseen skor 10 kil...

mogoce ce bi nekak dal vec sraufov in bi porazdelil tezo na vec sraufov...sam pol moras met drugacen nosilec...

se ena varianta, da das kaksne vrvi na strop (ki bi drzale tv), sam pol kako bi to zgledalo ne vem - najbrz kot zavesice na avtu :)

It's all fun and games 'til someone loses an eye, then it's just fun you can't see

Napisano

uff tezko, ker je to vseen skor 10 kil...

mogoce ce bi nekak dal vec sraufov in bi porazdelil tezo na vec sraufov...sam pol moras met drugacen nosilec...

se ena varianta, da das kaksne vrvi na strop (ki bi drzale tv), sam pol kako bi to zgledalo ne vem - najbrz kot zavesice na avtu :)

 

dej no,pol bi se ?e ?ehi ?udli. ?zmeden?

Ne,mora bit vseeno estetsko narejeno-pa varno tudi.Ma mislim,da bi eno tako te?o vseeno moralo zdr?ati? :whatever:

 

 

Napisano

Verjetno bi ?lo z zidnimi vlo?ki za gips plo??e.

 

Po mojem tudi.Bomo probali pa vidli kaj bo ratalo. :D

 

 

Napisano

En vlo?ek bi naj dr?al 8 kg

 

verjamem,samo vpra?anje je,koliko vzdr?i gips plo??a,ali pa da se stena ne podre. :whatever::aaaaa:

 

 

Napisano

verjamem,samo vpra?anje je,koliko vzdr?i gips plo??a,ali pa da se stena ne podre. :whatever::aaaaa:

 

?e je stena narejena kot je treba, pol se ne rabi? sekirat.
Napisano

Mene pa nekaj zanima,ker nisem zasledil ?e nikjer.

Namre?,montirati moram Lcd Tv, 37" na zid.Vse lepo in prav,?e ne bi bila namesto zida-gips plo??a.

Se pravi,da je vmes votlo.A bi se sploh dalo to kako izvesti?

 

 

Najbolje je uporabiti " moly " vijake tak jim mi re?emo so kovinski in se razlikujejo po dol?ini ali je enojni gips ali dvojni so kovinski in jih z kle??ami raztegne?. Potem pa za?raufau? noter vijak, ki je prilo?en.

 

Dr?ijo po ogromno dva vijaka zdr?ita poln radijator vode velikosti 1200x600 mm tako, da ni straha.

Za vse vaše ideje urejanja okolice   www.gabioni.si

 

post-24-0-89526200-1520847770_thumb.png

 

 

  34419_1.png  33631_1.png 34319_1.png

Napisano

Razmisli o nakupu nosilcev z betonskim zidom v red. :bravo::jupiii::vesel:

 

Jok,betonski zidovi so razmetavanje denarja in prostora. :P

 

 

Napisano

ok da se vklopim v temo !!!

 

sam bom obesil 42'' lcd!

 

?e ?ravfa? v steno potem vsekakor dr?ijo navadni zidni vlo?ki (8) preverjeno !!

Za gips plate je pa tako!

?e ima? npr. pregradno steno ki je enojna stena potem se to re?i s posebnimi vlo?ki samo pazi vseeno je nosilnost pod ? ?e so stene dvojne pol zadeva sploh ni problema so vlo?ki ki naredijo ro?ico zadaj ko zategne? vijak in nosilnost je dosti ve?ja ?e je dvojna!

 

Drga? pa TV visi na nosilcu opora je pa stena kot vse slike

 

?e ?e nima? stene obvezno dvojne plate pa bo!

20% mladih vidi svojo prihodnost zelo ro?nato-ostalih 80% pa nima denarja za nakup droge!!

attachmentzbg1.gif
FWD je za ?enske, RWD je za mo?ke, 4WD pa je za invalide

Napisano

khm... ka pa ?e samo na tla prisloni? TV ob zid ?

 

hec na stran, saj se da dobit podstavek za TV.... vem da ni poceni, ampak, ko ti dopizdi ga lahko seli?, pa nima? prestreljane stene...

LP KAALman
post-11-0-20527300-1509737445.png

post-11-0-02591300-1509952290.gif

Napisano

hehe ta je dobra prisloni? ob tla :hohoho::bravo:

20% mladih vidi svojo prihodnost zelo ro?nato-ostalih 80% pa nima denarja za nakup droge!!

attachmentzbg1.gif
FWD je za ?enske, RWD je za mo?ke, 4WD pa je za invalide

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • Cena dizla gre dol. Živela perjad!
    • Subvencije so potuha. Država naj odkupi pridelek...  Poglej subvencije pri avtobusnih prevozih... Plačajo, da se avtobus prazen vozi... Če bi plačali na število potnikov, bi se prevozniki trudili za potnike, tako pa se veselijo praznih avtobusov... 
    • Ja, to je pa res: delovni dan se začne s sončnim vzhodom in konča s sončnim zahodom. Na teden imajo 80 urni delovnik. Saj ni ves čas fizično delo, da ne bo kdo mislil, polovico tega časa urejajo birokracijo... In država res omogoča ugodnosti, o kakršnih lahko drugje samo sanjajo. Na primer, če na območju Nature 2000 pet let ne preorje njive (kolobarjenje, slabo leto, osebne težave in osebni razlogi), te njive nikoli več ne sme preorati. Torej, ne glede na situacijo in zdravstveno stanje mora na traktor in orat, drugače izgubi njivo...         Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, ki so bili objavljeni pred tremi meseci, je na območju Slovenije registriranih kar 123.384 traktorjev. Poznavalci pravijo, da jih je gotovo vsaj še kakšnih 20.000 neregistriranih. Pri vsem skupaj bom zapisal še, da je POVPREČNA starost traktorjev v Sloveniji preko 24 let. A se vrnemo nazaj na tistih 150.000€? Mah, pustmo stat...   In povprečje na kmetijo niso trije traktorji ampak 1,8... Po uradni statistiki je bilo leta 2020 v Sloveniji 68.331 kmetijskih gospodarstev in 123.384 traktorjev. Pa računaj sam. Mimogrede, lahko vprašam, koliko je povprečno število osebnih vozil na gospodinjstvo in koliko so stari (pa je osebni avto samo prevozno sredstvo, traktor je pa delovni stroj, namenjen proizvodnji)? Mah, rajši ne, da ne zakurim preveč, je že tako vroče...         Da se vrnem na povprečno starost več kot 24 let (traktorjev, ne traktoristov!) : še vedno so to delovni stroji. Tako, kot so tudi v drugih panogah delovni stroji visokih vrednosti. In kdorkoli začne razlagati, da je problem birokracija, se ti vedno vrneš na ceno enega traktorja in užgeš, da je to večina traktorjev v Sloveniji. Pa ti lahko človek na lepo razloži, da nimaš prav - ti boš vztrajal pri svojem. Zato bom še enkrat napisal: pustmo stat... Pomoč države pa ni tako velika in subvencije ne tako bogate, kot si misliš. Kmetijske subvencije niso socialno darilo ali čisti dobiček, temveč finančni mehanizem, ki v zameno za stroge pogoje zagotavlja stabilnost oskrbe s hrano in vzdržuje nizke cene za potrošnike.  Kot prvo: Večina kmetov prejme drobiž. Skoraj 43 % slovenskih kmetov prejme manj kot 5.000 evrov subvencij na leto, kar komaj pokrije osnovne materialne stroške.  Kot drugo: Subvencija ni darilo, ampak plačilo za storitve. Potrošniki kmetu na trgu plačajo le končni proizvod (npr. liter mleka ali kilogram pšenice). Subvencije pa so namenjene pokrivanju tistih delov kmečkega dela, ki nimajo tržnih cen: plačilo za preprečevanje zaraščanja podeželja, košnjo strmih hribovito-gorskih območij in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kot tretje: da kmet sploh prejme denar, mora izpolnjevati t.i. pravila pogojenosti. To vključuje visoke standarde dobrobiti živali, stroge okoljske omejitve in drage administrativne evidence. Seveda je tu stalni nadzori: Agencija za kmetijske trge izvaja ostre terenske in satelitske kontrole. Ob najmanjši napaki kmete čakajo visoke finančne kazni ali izguba sredstev.  Kot četrto: kmetje so ujeti med mlinska kamna stroškov in cen. Kmetijstvo je ena redkih panog, kjer proizvajalec ne določa ne cene svojih surovin ne cene svojih izdelkov! Vhodne stroške (cene gnojil, krme, pogonskih goriv in mehanizacije) določa svetovni trg. Odkupne cene diktirajo velike trgovske verige, ki zahtevajo poceni hrano. Poleg tega suše, toča in pozebe lahko v nekaj urah uničijo celoletni trud. Zato subvencije delujejo kot zasilna mreža pred propadom. Brez subvencij bi bila pridelava hrane v Sloveniji (ki ima zaradi razgibanega terena visoke stroške) popolnoma nekonkurenčna tujemu uvozu, hrana na trgovskih policah pa neprimerljivo dražja. In da kljub temu še vedno bentiš nad subvencijam in povračilu škode, ki jo plačujete preko davkov, je pa ... kako naj povem, da ne bom izpadel nesramno ... pač naj si vsak sam dokonča stavek. Povračilo škode preko davkov? Ne to meni in kmetom očitati, to pa kar tam v Ljubljani rešite. Če tako podpirate vlade, ki omejujejo odstrel zveri, ki kolje živino in razbija čebelnjake, potem se ne usajati zaradi odškodnin po teh zvereh... In če bi (vsaj nekateri) Ljubljančani radi imeli medvede in volkove, si jih naselite na Rožnik in Grajski hrib in jih imejte. Če si jaz želim BTjca, bi ga rad v moji garaži in še na misel mi ne pride, da bi ga nabavil in parkiral v garažo v Ljubljani... In če bom napisal še kaj, bom izpadel nesramno, zato naj si vsak sam dokonča ta odstavek.   Mah, pustmo stat...
    • Rad bi spoznal heroja, ki bo na takem displeju prtisnu med vožnjo, da ne pogleda na displej, in zadane kvadratni decimeter... Ma, ne kupim tazga avta nikoli. Sin ima infiniti q50, pa ne morm nič med vožnjo naredit. Nič. Se moram ustavit in vzet čas, da vsaj radio poiščem... 
    • Gresta mož in žena na sejem, kjer so med drugim razkazovali tudi plemenske bike za razplod. Ko se sprehajata in prideta do prvega bika, prebere žena na tabli na ogradi: Ta bik se je v enem letu paril 50-krat. Obrne se k možu in mu reče: - "Petdesetkrat! Ti bi se lahko kaj naučil od te živali..." Gresta naprej in ob ograji drugega bika piše: Ta bik se je letos paril 70-krat. Reče žena možu: - "No, od tega bika bi se lahko še več naučil!" Odideta naprej in prideta do ograje s tretjim bikom. Žena prebere, da se je ta bik paril 365 krat v letu. Reče možu: - "365 krat!!! To je enkrat na dan! Tale bik bi ti moral biti za vzor!! Vsak dan!" Možu prekipi in ji reče: - "Poglej, ali slučajno piše, če se je vsakič paril z isto kravo..."
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.