Skoči na vsebino

Nagradno vpra?anje

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

  • Odgovori 70
  • Ustvarjeno
  • Zadnji odgovor

Najbolj aktivni uporabniki v tej temi

Najbolj aktivni uporabniki v tej temi

Naložene slike

Napisano

pa saj nisi resen !

 

Elektromotor za proizvajanje pritiska :)

20% mladih vidi svojo prihodnost zelo ro?nato-ostalih 80% pa nima denarja za nakup droge!!

attachmentzbg1.gif
FWD je za ?enske, RWD je za mo?ke, 4WD pa je za invalide

Napisano

Men pa temperatura li?i na kako turbino za letala ali pa da je senzor turbine pri kakem dizla?u ker je pritisk v pascalih tut tam... pomoj je tole kak dizl ker za letalsko turvino je velik premal pritiska... :ne vem:

If in doubt, flat out... 

Napisano

Pritisk goriva 114 barov

Temperatura katalizatorja skoraj 700°C (kar ni ni? nenavadnega

Volta?a O2 je ?isto relevantna

11°predv?iga

 

Vzamem nazaj tisto o dizlu. Glede na pritisk goriva in temperaturo katalizatorja je tole kak novej?i (turbo) bencinar. Mogo?e res CX-7? :blush: Zdaj se pa znajdite. :P

Napisano

ok, se prav, ?e je CX-7 pol je lohk tut 3 in 6 MPS, tak da lohk poenostavljeno re?emo, da je to 2.3 turbo motor :P

Napisano

ok, se prav, ?e je CX-7 pol je lohk tut 3 in 6 MPS, tak da lohk poenostavljeno re?emo, da je to 2.3 turbo motor :P

 

:bravo:

 

Tak majhen predv?ig pri wot, tako zalit motor ( pod 10!) in tak tlak goriva je samo pri enem- 2.3l DISI.

lp

R

Napisano

:bravo:

 

Tak majhen predv?ig pri wot, tako zalit motor ( pod 10!) in tak tlak goriva je samo pri enem- 2.3l DISI.

lp

R

 

Kaj je tle posebnega ?

 

Predv?ig, nekateri ga imajo manj nekateri pa ve?(celo stoenka - Jugo ga je imela 10 stopinj)

?ritisk goriva, vi?ji ker ima direkten vbrizg v zgorevalni prostor, pa kaj, tud tisti turbaki ki tega nimajo imajo vi?ji tlak, res pa da ne tolk.

Se mi pa zdi da je meritev malo previsoka, ker je vbrizg takrat kot sesalni takt in ne tik pred najvi?jo kompresijo, kot ima diesel.

 

Temperatura prve lambde gre tudi do 1150+ stopinj, zato pa tudi ima 2 katalizatorja, ker je prvi "prevro?" in dejansko ne dela ve?, in potem dela samo drugi.

 

Kolk ima? pa PTO ? :hudicek:

Kolega švaba mi je zadnjič rekel, ko sva se malo zapeljala z MPS.

 

"Life is too short, to drive slow-shitty cars."

Napisano

Kaj je tle posebnega ?

 

Predv?ig, nekateri ga imajo manj nekateri pa ve?(celo stoenka - Jugo ga je imela 10 stopinj)

?ritisk goriva, vi?ji ker ima direkten vbrizg v zgorevalni prostor, pa kaj, tud tisti turbaki ki tega nimajo imajo vi?ji tlak, res pa da ne tolk.

Se mi pa zdi da je meritev malo previsoka, ker je vbrizg takrat kot sesalni takt in ne tik pred najvi?jo kompresijo, kot ima diesel.

 

Temperatura prve lambde gre tudi do 1150+ stopinj, zato pa tudi ima 2 katalizatorja, ker je prvi "prevro?" in dejansko ne dela ve?, in potem dela samo drugi.

 

Kolk ima? pa PTO ? :hudicek:

 

Stoeenka je imela 7° pri prostem teku, na polno pa 35°-38° cca.

11° je redko celo pri turbakih in pri DISIju je tole verjetno zaradi velikega CR

Tak tlak goriva imajo SAMO direktni vbrizgi ala fsi in disi.

Kaj si tukaj napisal, niti ne vem:

Se mi pa zdi da je meritev malo previsoka, ker je vbrizg takrat kot sesalni takt in ne tik pred najvi?jo kompresijo, kot ima diesel.

Prva lambda je EDINA WIDEBAND in samo ta regulira oz. direkt vpliva na zmes. Tadruga je tam samo za kontrolo katalizatorja.In pri 1150°C ki jih omenja?, se ne bo? prav dale? pripeljal ;)

 

 

 

WOT pomeni FULL TROTL ;)

 

p.s.

Iz podatkov je res o?itno, za kateri motor gre, ker je na dolo?enih delih precej specifi?en in glede na "znamko" foruma ......

Napisano

Si prepri?an, da ima serijsko wideband sondo? ?zmeden? Serijsko imajo avtomobili ozkopasovno, ki samo pove ra?unalniku ali je preve? ali premalo zalit in se zato ves ?as korigira. Poleg tega mi ni jasno kako naj mi iz volta?e vemo, koliko to pomeni? Ker razmerje a/f se ponavadi ne meri v volta?i. :zvizga:

Napisano

Stoeenka je imela 7° pri prostem teku, na polno pa 35°-38° cca.

11° je redko celo pri turbakih in pri DISIju je tole verjetno zaradi velikega CR

Tak tlak goriva imajo SAMO direktni vbrizgi ala fsi in disi.

Kaj si tukaj napisal, niti ne vem:

 

Prva lambda je EDINA WIDEBAND in samo ta regulira oz. direkt vpliva na zmes. Tadruga je tam samo za kontrolo katalizatorja.In pri 1150°C ki jih omenja?, se ne bo? prav dale? pripeljal ;)

WOT pomeni FULL TROTL ;)

 

 

 

Stoenka-jugo je imel 10°, ?e ni imela vakumskega regulatorja predv?iga.

 

Pri tlaku sem pa napisal da NE potrebuje tako visokega tlaka, ker se cilinder polni, z "bencinom" pri sesalnem taktu in ne pri kompresijskem, je pa to verjetno zato da se bencim bolj razpr?i in posledi?no bolj?e zme?a z zrakom.

 

A ne dela wideband na ve? kot 1,5V ?

 

Pridi se greva peljat, pa bova videl do kolk ° gre, ker to ?e NI maximum ki sem ga nameril.

Kolega švaba mi je zadnjič rekel, ko sva se malo zapeljala z MPS.

 

"Life is too short, to drive slow-shitty cars."

Napisano

Stoenka-jugo je imel 10°, ?e ni imela vakumskega regulatorja predv?iga.

 

Pri tlaku sem pa napisal da NE potrebuje tako visokega tlaka, ker se cilinder polni, z "bencinom" pri sesalnem taktu in ne pri kompresijskem, je pa to verjetno zato da se bencim bolj razpr?i in posledi?no bolj?e zme?a z zrakom.

 

A ne dela wideband na ve? kot 1,5V ?

 

Pridi se greva peljat, pa bova videl do kolk ° gre, ker to ?e NI maximum ki sem ga nameril.

 

Stoenka ali yugo- pod prostim tekom sta imela oba okrog 10°, nekaj manj. Pod polnim plinom pa tako na kladivca kot na vakuum ?ez 30°.

Za tlak mi je vseeno dokler dobro dela, sem pa kupil upgrade pumpe, ker se serijska menda seseda pri tunanem motorju in polnem plinu.

 

Wideband ima pri 1V 14,4 AFR se mi zdi. In prva lambda pri tem motorju JE ?irokopasovna, druga je "klasi?na".

Napisano

Wideband ima pri 1V 14,4 AFR se mi zdi. In prva lambda pri tem motorju JE ?irokopasovna, druga je "klasi?na".

 

Zanimivo in zelo pametno od snovalcev DISI MZR motorja. :bravo: Upam, da se elektronika potem res ?imbolj korigira glede na to lambdo, da potem motor res dela ves ?as ?imbolj optimalno.

 

A je govora o bencinski pumpi? Got Walbro? :blush::P

Napisano

 

 

A je govora o bencinski pumpi? Got Walbro? :blush::P

 

Pumpa je batna, deluje podobno kot odpiranje ventilov. ?ene jo "trigrba" gred. Walbro ne gre do 100 bar niti v sanjah ;)

?e boste videli v ?ivo je odvisno, kje se zadr?ujete in kako dolgo bo delal ;)

Napisano

Za tlak mi je vseeno dokler dobro dela, sem pa kupil upgrade pumpe, ker se serijska menda seseda pri tunanem motorju in polnem plinu.

 

Wideband ima pri 1V 14,4 AFR se mi zdi. In prva lambda pri tem motorju JE ?irokopasovna, druga je "klasi?na".

 

Pa si opazil da ko ga stisne? do daske, se loputa za gas NIKOLI ne odpre na 100%, tam do 95% gre ?e ima? sre?o.

 

Pa dokler je serijka turbina in tud ?e downpipe zamenja? ne bi smelo bit te?av s tlakom benza in pumpo.

Te?ave s bencisko pumpo so imeli po ve?ini ameri?ani, ?e sem prav zasledil, samo tako za info oni imajo pumpo od druge firme kot pa original japonska mazda, ker oni imajo neke te?ave z ve? senzorji, kar pri japonskih sploh ni problemati?no. Pol se jim lomijo in odviajo vijaki na ohi?ju in nosilcu zadnjega diferencijala.

 

Bomo videli kako bo z lambdo, ko ga kresnem na LPG.

Kolega švaba mi je zadnjič rekel, ko sva se malo zapeljala z MPS.

 

"Life is too short, to drive slow-shitty cars."

Napisano

Ro-bi dobro si zastavil projekt kak?ni so pa rezultati si v konji?kih.

 

Pa ?imprej stvari za ERCa pripravit da bomo vidli kak lahko stroj leti.

 

Pokazat se pa lahko pride? na mese?no sre?anje, ki je vsako prvo nedeljo v LJ ve? o teh sre?anjih pa drugi temi.

 

:bravo::bravo::bravo::bravo::bravo:

Za vse vaše ideje urejanja okolice   www.gabioni.si

 

post-24-0-89526200-1520847770_thumb.png

 

 

  34419_1.png  33631_1.png 34319_1.png

Napisano

Pa si opazil da ko ga stisne? do daske, se loputa za gas NIKOLI ne odpre na 100%, tam do 95% gre ?e ima? sre?o.

 

Pa dokler je serijka turbina in tud ?e downpipe zamenja? ne bi smelo bit te?av s tlakom benza in pumpo.

Te?ave s bencisko pumpo so imeli po ve?ini ameri?ani, ?e sem prav zasledil, samo tako za info oni imajo pumpo od druge firme kot pa original japonska mazda, ker oni imajo neke te?ave z ve? senzorji, kar pri japonskih sploh ni problemati?no. Pol se jim lomijo in odviajo vijaki na ohi?ju in nosilcu zadnjega diferencijala.

 

Bomo videli kako bo z lambdo, ko ga kresnem na LPG.

 

 

Loputa se preprogramira.

Turbina ne bo serijska.

Bencinska pumpa, ki je notri originalno, je na meji ?e pri 300km. Nekatere imajo dovolj pretoka, drugim ga zmanjka in posledica je luknja skozi blok.

Pumpe so enake v Ameriki in v evropi.

 

 

Ro-bi dobro si zastavil projekt kak?ni so pa rezultati si v konji?kih.

 

Pa ?imprej stvari za ERCa pripravit da bomo vidli kak lahko stroj leti.

 

 

 

Ciljam na 380 ker ve? menda ni zdravo za stock internals. Z deli, ki bodo skupaj, bi menda ?lo na 420 +.

 

Za kakega ERCa moram kaj pripravit ??

Napisano

 

Za kakega ERCa moram kaj pripravit ??

 

 

ERC je tuner iz dolenjskih koncev in ve?inoma dela elektroniko za Honde, zelo hvaljen med honda?i. Ima pa tud valarje za merjenje mo?i, ....

Napisano

ERC je tuner iz dolenjskih koncev in ve?inoma dela elektroniko za Honde, zelo hvaljen med honda?i. Ima pa tud valarje za merjenje mo?i, ....

 

?e kdo ?asti, pol bomo tud tam merili ko bo ?as in ?e sploh bo delalo, kot je plan

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...

  • Zadnja sporočila

    • To si imel kar smolo. Verjetno si polnil na lokaciji in v času, ko je vse "delalo" na polno in lokalni trafo ni zmogel več kot to. Sicer polnilnice kar dajo od sebe toliko, kolikor so deklarirane. Nižanje polnilne moči v praksi zaznaš šele takrat, ko je posamezna lokacija polna ozr. blizu svoje meje. Npr. Tesla v Kopru je v poletni sezoni katastrofa, ker ko se 20 avtomobilov priklopi na vse razpoložljive priključke, dobi posamezen avto samo še kakšnih 40 kW ... In tako bo vse dokler ne bodo nadgradili trafo postaje ... 
    • Glede na to, da je Ford bolj igračka, smo mu priskrbeli še ustrezne predpražnike...    
    • In še to je študija vzela za primerjavo ICE bencinarje. Ker če bi dizle, ki so kompleksnejši in bolj onesnažujejo tekom uporabe, bi bil rezultat ICE zelo verjetno kar dvakratnik dobljenih številk ... #sampovem
    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.