dvorjan

Ja, saj, a sem kaj narobe zapisal. Če je polnilnica 200 kW moči, bo toliko lahko dala od sebe. Če je nanjo priključen 1 avtomobil, bo dobil do 200 kW, če sta dva, bo pa približno 100 kW po priključku. Zato pa še en praktični namig - če ni gužve, naj si vsak izbere svojo polnilno mesto, da si priključka ne deli še s kom drugim. Saj te fore posameznih lokacij hitro spoznaš skozi uporabo ... In dokler nimamo namenskih e-polnilnih parkov po državi, bo žal tako.

To si imel kar smolo. Verjetno si polnil na lokaciji in v času, ko je vse "delalo" na polno in lokalni trafo ni zmogel več kot to. Sicer polnilnice kar dajo od sebe toliko, kolikor so deklarirane. Nižanje polnilne moči v praksi zaznaš šele takrat, ko je posamezna lokacija polna ozr. blizu svoje meje. Npr. Tesla v Kopru je v poletni sezoni katastrofa, ker ko se 20 avtomobilov priklopi na vse razpoložljive priključke, dobi posamezen avto samo še kakšnih 40 kW ... In tako bo vse dokler ne bodo nadgradili trafo postaje ...

In še to je študija vzela za primerjavo ICE bencinarje. Ker če bi dizle, ki so kompleksnejši in bolj onesnažujejo tekom uporabe, bi bil rezultat ICE zelo verjetno kar dvakratnik dobljenih številk ... #sampovem

Hudomušno, a resnično. Za vsak EV, ki ga nameravaš kupiti, si tukaj poglej krivuljo polnjenja - ta je najbolj relevantna, če z EV veliko potuješ. Tale Mazda 6e ima najbolj optimalno polnjenje v intervalu 3 do 57 %. Pri 60 % napolnjenosti baterije je polnjenje na DC popoln nesmisel ... Na DC polnilnico greš, ko imaš 5 % ali, ajde, za začetnike, 15 %, ne pa več ...

Evo, malo statistike, če koga zanima, ker je ZOE bil včeraj pri mehaniku na zamenjavi tekočine. In sicer menjava olja v reduktorju (preventivno, čeprav številni proizvajalci pravijo, da ni potrebna). Po 63.000 km je izteklo rjavkasto olje, brez kakih opilkov ali vidnih umazanij, noter pa je šlo original zlato rumeno. Ob tej priložnosti še pomerjen SOH baterije z OBD. Skoraj pet let star avto ima 94,5 % SOH. Brez pripomb. Aja, pa tečaji vseh vrat so se podmazali. Zdaj pa novim dogodivščinam naproti.

So že prepovedane na vozilih od letos ... Kar je edino pravilno. Za starejše pa so odredili celo vpoklice (cca. 4 milijone avtov, če me spomin ne vara, tudi za Tesle, ki nimajo dobro označenih ročnih mehanizmov odpiranja od znotraj).

Mah, tale maček ne prepozna EV, pa trdi 0. Še na Pašmanu sem letos videl več EV, in oh-in-sploh po hrvaških avtocestah (veliko SLO registracij), pa da jih na Mljetu ne bi bilo ... Malo morgen.

Alex, ko boš naslednjič v BTC, raje kak kitajski EV zapelji ... 😃

Ta del vsekakor drži, ne glede na to, kdo in kje ti je to pojasnil. Ker okoljevarstveni "kuponi" (še en meganateg in dajatev) se namreč računajo glede na prodane količine goriv.

Pa ravno subvencije je zamudila. Škoda.

Samo pazi, da ne boš potem imel 365 konjev. 😃

Jep. Dokler so bile subvencije, je bilo to najboljše, kar si dobil za 28 jurjev. Ti je pa seveda moral biti sedan s štirimi vrati všeč.

Poleg tega pozabljate na še eno možnost upravljanja, ki je na voljo v novejših vozilih, predvsem EV: z glasom. Nastaviš temperaturo, jakost zvoka, odpreš katerokoli (tudi strešno) okno, verjetno tudi brisalce lahko zaženeš. Hudiča, še pogovarjaš se lahko z avtom, če tako želiš. Smo le že v drugi polovici 2026, bo treba v korak s časom ...

Točno tako, podpišem.

V bistvu smo Slovenci lahko srečni, da imamo tako nizke cene goriv. Poglej malce nazaj sliko iz Nemčije, vse krepko čez dva evra za liter.

Bodo že porihtali servisno mrežo, če jim bo v interesu ... Sicer pa lepo piše nekatere, torej niso vsi slabi.

Tega ne boš doživel. Boš prej znižal tlak, ker po mokrem ne bo guma nič več držala.

Evo ga, še en relativno "brezvezen", je pa vsaj hladen.

Še kako bi si lahko želeli priti med prvih 15 na tem seznamu ...

Ena od včeraj, pa sploh ne najdražja ... Gre komot čez 2,4€/liter dizla v Nemčiji. In to ne na avtocestah, temveč po mestih.

Evo, enega morskega ...

Tole me je pa nasmejalo, res, hvala. Očitno se teh skoraj 40 C pošteno pozna. Zdaj boš zato, da bi zmagal v debati, primerjal izpuste 7 let starega Forda in novega BEV "od danes dalje". Pa to je kot bi rekel, bova tekla na 1000 m, samo ti boš štartal pri 400 m znaku. ROTFL

Vode imamo bistveno več kot arafati, Afrika in večina drugih delov sveta. Zaradi vode ne bomo vzeli konca ...

Pa ljudje božji, potegnite že enkrat glavo iz riti. Pojdite v salone, poglejte in zapeljite nove električne avtomobile iz Kitajske. Če kdo zna narediti dobre EV, so to danes Kitajci! A Xpenga z VW značko boš pa koval v zvezde, ali pa Changana z Mazda značko? Potem pa pojdite v salone EU proizvajalcev in poglejte, kako žalost dobite za primerljiv denar ...

Seveda boš našel kako tako študijo. Ampak če boš odprl oči, boš na eno tako našel sto takih, ki ugotavljajo drugače. Ker lahko AI prečeše splet hitreje od naju, je tu povzetek: Velika večina znanstvenih študij življenjskega cikla (LCA) ugotavlja, da so baterijska električna vozila (BEV) na dolgi rok (celotni življenjski cikel) bolj ugodna glede emisij toplogrednih plinov (GHG) kot primerljiva vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem (ICEV). Obratne ugotovitve so redke in omejene na specifične pogoje. Konsenz glede GHG emisij Pregledi literature, meta-analize in velike primerjalne študije (ICCT, IEA, Argonne National Laboratory, Nature-publikacije in druge) dosledno kažejo prednost BEV: V večini regij sveta imajo današnji BEV približno 40–73 % nižje življenjske GHG emisije kot primerljivi bencinski/dizelski avtomobili (odvisno od regije, velikosti vozila, mešanice električne energije in predpostavk o življenjski dobi/kilometrih). Primeri: ICCT (2025, EU): BEV približno 73 % nižje emisije kot bencinski ICEV (do 78 % z obnovljivo elektriko). Dodatne emisije iz proizvodnje baterije se povrnejo po približno 17.000 km (1–2 leti). ICCT (globalne primerjave 2021 in posodobitve): že za vozila iz leta 2021 prednost 60–69 % v Evropi/ZDA, 37–45 % na Kitajskem, 19–34 % v Indiji; prednost se z dekarbonizacijo omrežij še povečuje. IEA (Global EV Outlook): globalno približno polovične življenjske emisije glede na ICEV (ali še boljše v scenarijih hitrejše dekarbonizacije). Študije za ZDA (vključno s tržno širokimi analizami 2023–2025 modelov): BEV nižje emisije v skoraj vseh scenarijih in v vseh okrožjih celinske ZDA; prednost pogosto 60–70+ %. V eni od podrobnejših pregledov literature (znotraj-študijske primerjave) je 23 študij našlo nižji globalni potencial segrevanja (GWP) za BEV glede na ICEV, medtem ko je le 5 študij našlo obratno (predvsem v scenarijih z zelo umazanimi omrežji, močno odvisnimi od premoga, npr. deli Indije, Kitajske ali Litve). Knobloch in sodelavci (analiza 59 regij): v 53 regijah, ki predstavljajo 95 % globalnega transportnega povpraševanja, BEV znižajo življenjske emisije glede na ICEV. Prednost narašča z: čistejšim električnim omrežjem, daljšo življenjsko dobo / več prevoženih kilometrov, izboljšavami v proizvodnji baterij in recikliranju. Break-even točka (ko BEV postane boljši od ICEV) je danes tipično med 15.000 in 50.000–120.000 km, odvisno od regije (hitreje v Evropi/ZDA, počasneje na Kitajskem pri zelo umazanem omrežju). Kdaj študije ugotovijo obratno ali mešane rezultate? Študije, ki najdejo višje ali primerljive emisije BEV, so redke in skoraj vedno omejene na: zelo umazana električna omrežja (visok delež premoga) + kratka življenjska doba vozila, starejše podatke o proizvodnji baterij (emisije iz proizvodnje baterij so se medtem znižale), ali fokus na ne-GHG vplive (npr. poraba vode, rudarjenje mineralov, toksičnost, vplivi na dihala v nekaterih lokalnih kontekstih). Nekatere študije poudarjajo, da BEV niso nujno boljši pri vseh okoljskih kategorijah hkrati (npr. višji vplivi iz rudarjenja litija, niklja, kobalta), medtem ko so pri lokalnem onesnaženju zraka (NOₓ, PM) in GHG skoraj vedno boljši. Hibridna vozila (HEV) so boljša od klasičnih ICEV, a občutno slabša od čistih BEV.