Boss

Mo?ki in ?enska se peljeta v avtu in se divje prepirata o njegovi domnevni nezvestobi. Naenkrat ?enski prekipi. Iz torbe izvle?e ogromne ?karje, bliskovito odpre mo?u zadrgo, mu v kan?ku sekunde odre?e penis in ga zabri?e skozi okno. Za njima se me??anska dru?inica pelje na nedeljski izlet. Naenkrat, sredi ljubega miru tre??i penis ob vetrobransko steklo. Presene?ena devetletna h?erka za?udeno vpra?a, "O?i, kaj pa je bilo to?" O?e ne bi rad ?okiral male h?erke, zato si hitro izmisli: "Ni?,dragica samo sr?en je tre??il ob ?ipo. Mala nekaj ?asa sedi z za?udenim izrazom na obrazu, na koncu pa se vseeno opogumi: "Samo ti?a je pa imel res ogromnega, a ne?"

Westworld je super serija in lepo vle?e v zgodbo. Lahko jo gleda? kot akcijski western, lahko pa se poglobi? in tukaj pade ven cel kup moralnih vpra?anj, definicij kaj ?ivljenje sploh je oziroma ali so Asimovi zakoni robotike sploh izvedljivi - sploh tretji.

Osebno mislim, da so se pri Mercedesu bolj zbali situacije, da bi recimo Niko dejansko posku?al prehiteti, Hamilton bi ga pa pri tem manevru zadel. Lewis ni imel kaj izgubiti lahko bi pa spro?il odstop Rosberga in si s tem priboriti naslov, ?e bi sam uspel ostati na stezi. To bi na celo dominantno sezono Mercedesa pripeljalo eno veliko ?rno piko dirka?u in mo?tvu, kot so jih bili dele?ni ?e nekateri drugi dirka?i in se tega niso znebili do konca kariere. Posledi?no bi seved pri?lo do razdora v mo?tvu. Zgodbo je treba namre? gledat skozi razli?ne o?i - Lewis bi na tej dirki samo pridobil, Nico pa samo izgubil. Ker pa vozijo pod adrenalinom, takrat tudi dirka?i te?ko razmi?ljajo o posledicah svojih dejanj zato pa obstajajo navodila s strani mo?tva, da brzdajo nepremi?ljene poteze. Mogo?e ?e to: Niti Vettel niti Max se ne bi vme?avala (sta vseeno tolk pametna, da se ne bi dajala v zobe po nepotrebnem) v razplet za prvaka, tako da tudi ni bilo za pri?akovat, da bi pri?lo do prehitevanja ampak bi se vsi vozili lepo v vlakcu en za drugim.

hja tko to je ?e ne upo?teva? navodil delodajalca... probaj to pri svojem delodajalcu pa poro?aj kaj se je zgodilo

tko kot davek na neumnost - to ne bodo skos spravili, ker nimajo podlage. Per?ak je v Trzinu predolg hlape vdihaval od cestnega prometa, zato mu take budala?tine zdej ven letijo. O?itno mu ni jasno, da dr?ava ?e tako pobira DDV od stro?kov komunikacij.

Shrek bi odklenil ne pa odklopil. Verjetno se mu je Webasto zaklenil.

Evo so ?e v medijih http://www.zurnal24.si/vinjeta-s-popustom-na-kuponlandii-nateg-ali-le-nenatancno-branje-clanek-281637 haha, problem je v tem, ker ljudje ne berejo - yeeah right

Erjavec je nor - a zdaj bomo pa pokleknili ?e pred sultanovimi gro?njami namesto, da bi mu zagrozili, da bo dobil po gobcu, ?e bo ?e naprej grozil.

To pa je skoraj tako kot bi napisali "jebi se".

No sej to se mi je zdel, da je nateg...

Hmmm, a tole je sploh mo?no? https://www.kuponlandia.com/ponudba-pri-kuponlandi-ceneje-do-letne-vinjete-2017.html

Ampak kak?ne komentarje imajo eni - res jim ni jasna bistvena razlika. Vozila na nujni vo?nji nimajo absolutne prednosti imajo pa to mo?nost, da kr?ijo predpise ampak le pod pogojem, da to lahko varno naredijo. ?e dobr, da je tako, ker ?e ne bi prletu policaj z lu?kami 200 skozi kri?i??e - ?e mu znese OK, ?e ne je pa kriv tisti, ki je pri zeleni peljal skozi s 50km/h.

?E ENA ZDRAVNI?KA ??ena me je dala na ?akanje, pa sem ?el samopla?ni?ko k drugi in pri?el takoj na vrsto???????

...and your point is? :ne vem:

Joj Jures, sorry ampak tukaj si ga pa oreng pihnil - graf iz izacusovega linka ni totalni ampak je indexni graf, kjer je index za leto 1991 nastavljen na 100. To ne pomeni, da je takrat bilo 100 mrtvih ampak le prikazuje kako se giblje graf iz leta v leto na osnovi leta 1991. Takrat je bilo namre? 462 mrtvih, kar je na u? okoli 4x toliko kot lani. Ker vem, da je tele podatke te?ko dobit na netu v enem kosu sem naredil primerjalni spisek od leta 1970 do 2015. Prva kolona je leto, druga je ?tevilo nesre? s po?kodovanimi in/ali mrtvimi, tretja kolona je index na leto 1970 (100), ?etrta kolona odebeljeno je ?tevilo mrtvih in peta index mrtvih na leto 1970 (100) 1970 8.300 100 620 100 1971 8.672 104 644 104 1972 8.413 101 625 101 1973 8.500 102 701 113 1974 7.936 96 557 90 1975 8.192 99 596 96 1976 8.001 96 587 95 1977 8.911 107 680 110 1978 7.951 96 729 118 1979 7.537 91 735 119 1980 6.941 84 558 90 1981 6.499 78 565 91 1982 6.866 83 569 92 1983 6.070 73 527 85 1984 5.546 67 492 79 1985 5.481 66 464 75 1986 5.942 72 504 81 1987 6.364 77 558 90 1988 6.085 73 551 89 1989 5.825 70 554 89 1990 5.177 62 517 83 1991 5.479 66 462 75 1992 5.781 70 492 79 1993 6.290 76 493 80 1994 6.552 79 505 81 1995 6.198 75 415 67 1996 6.020 73 389 63 1997 6.650 80 358 58 1998 5.600 67 311 50 1999 6.702 81 335 54 2000 8.294 100 314 51 2001 9.091 110 278 45 2002 10.065 121 269 43 2003 11.584 140 240 39 2004 12.451 150 274 44 2005 10.309 124 258 42 2006 11.223 135 262 42 2007 11.414 138 293 47 2008 8.938 108 214 35 2009 8.589 103 171 31 2010 7.560 95 138 22 2011 7.218 87 141 23 2012 6.864 83 130 21 2013 6.542 79 125 20 2014 6.264 75 108 17 2015 6.473 78 120 19 pa ?e grafek, ki dejasnko najbolje prika?e kako je ?tevilo mrtvih v prometu drasti?no padlo v zadnjih 45 letih navkljub enormnemu pove?anju prometa Nekaj zanimivosti: - konec leta 1973 se je za?ela prva naftna kriza in v letu 1974 je podra?ila nafto za skoraj 150%. V naslednjih treh letih so se ljudje bistveno manj vozili in ?tevilo mrtvih je upadlo nato je spet za?elo nara??ati. - druga naftna kriza se je za?ela konec 1979 in se nadaljevala v leto 1980 do leta 1982. V Jugi je bil takrat ?as par nepar - Jugoslavija zaide v krizo 1983 in je na robu bankrota. Ker ne more uva?ati toliko nafte s uvedejo boni za mese?no porabo goriv. To traja nekaj let in spet pozitivno vpliva na cestno varnost. - s samostojnostjo 1991 ja zaradi izgube trgov in vojne na Hrva?kem se je spet zmanj?alo ?tevilo vo?enj in tudi mrtvih je bilo manj - sredi leta 2008 sredi leta uvedejo vinjete, ki spravijo ogromno ljudi iz reginalk na AC. Skokovit padec ?t. mrtvih, ki se nato v letu 2009 in 2010, dejasnko spusti ?tevilo mrtvih nekje na okvirno vrednost danes - se pravi od 110-140 na leto.

Operater: "Pizza express, lahko dobim va?o..." Stranka: "Dober dan, rad bi naro?il pizzo za na dom!" Operater: "Lahko najprej poveste va?o EM?O?" Stranka: "Moj EM?O, aja, po?akajte malo, evo... 1409968........" Operater: "Hvala, gospod Janko, vidim da stanujete na Celov?ki 65, va? telefon doma je 65-95-477, v slu?bi 21-87-336, gsm .... Kli?ete pa z nekega drugega mobitela. Za kam bi radi naro?ili pizze?" Stranka: "Uh, doma sem. Od kod imate vse te podatke?" "Omre?je, gospod, informacijska tehnologija." "No, dobro, naro?il bi dve veliki mehi?ki pizzi, extra ?arf..." "Mislim, da to ni dobra ideja, gospod." "Kako to mislite?" "Va?i zdravstveni podatki ka?ejo, da imate visok krvni pritisk, sladkorno in povi?an nivo holesterola. Dodatnega zdravstvenega zavarovanja pa ne pla?ujete." "Kaj mi pa lahko priporo?ate?" "Lahko poskusite na?o brezmesno soja-pizzo. Gotovo vam bo v?e?." "Zakaj bi mi bila v?e??" "Prej?nji teden ste v knjigarni Mladinska knjiga kupili knjigo 'Gurmanske jedi iz soje'. Zato sem vam predlagal sojino pizzo." "Dobro, dobro, dajte mi torej dve jumbo soja-pizzi. Koliko bo to stalo?" "Ja, to bi moralo biti dovolj za vas, ?eno in va?e tri otroke. Vse skupaj s stro?ki dostave bo stalo 32 Eurov." "Dal vam bom ?tevilko moje kreditne kartice." "Oprostite, gospod, bojim se, da boste morali pla?ati z gotovino. Na vseh kreditnih karticah imate prekora?ene limite." "Bom pa ?el do bankomata in dvignil denar, preden pride va? dostavlja?." "Ne bo ?lo, gospod, tudi na debetni katrici TRR imate prekora?itev." "Vi samo po?ljite pizze, bom ?e zrihtal denar. Koliko ?asa bo trajalo?" "Trenutno imamo gu?vo, vsaj kako uro. Lahko pa sko?ite do nas s skuterjem, samo malo nerodno vam jih bo voziti na skuterju." "Kako veste, da imam skuter?" "Tu pi?e, da ste zamujali z obroki za leasing avtomobila, pa so vam ga odvzeli. Va? skuter pa je odpla?an in predpostavljam, da boste vozili njega." "@#$%&/&%$#%$#% !!!"...( u pizdu maternu..pa ta pedrska dr?ava.....) "Priporo?al bi vam, da pazite, kako se obna?ate! Imate ?e dve prekr?kovni prijavi zaradi kaljenja javnega reda in miru v letu 2010 in vpitja na policaja ?e letos." "Dobro, prinestite ?e te pizze. In ne pozabite dve gratis Coca-coli, kakor pi?e v va?em oglasu!" "Oprostite, gospod, v drobnem tisku pi?e klavzula, da gratis Coca-cole ne smemo nuditi diabetikom!"

ena ?leht Pred nebe?kimi vrati stoji tip, razbija po vratih in vpije: "Pa kaj je to? Kaj jaz po?nem tukaj? Star sem komaj nekaj ?ez 50 let redno telovadim, ne kadim, ne pijem, zgodaj hodim spat ?e v slu?bi spim in sedaj se znajdem tukaj. Verjetno je to kak?na pomota! Prosim vas, dajte preveriti!" "Ne vem.... ?e nikoli se nismo zmotili, - pravi sv. Peter - bom pa vsekakor preveril. Povejte mi ime in priimek." "Ku?trin, Konrad Ku?trin." "Kaj ste po poklicu?" "Zdravnik. Dr. med., specialist anesteziolog." Sv. Peter nekaj ?asa brska po knjigi in re?e: "Aha, FIDES ja na?el sem vas! Vi ste kot ?trukel. Po na?ih podatkih ste umrli od starosti." "To je nemogo?e! Star sem 50 let!" "Ne vem" re?e sv. Peter, "mi smo se?teli vse ure, ki ste jih predlo?ili za obra?un opravljenih ur in ko smo se?teli, je izpadlo nekaj ve? kot 126 let..!!!

Bi bilo dobro, ?e lahko kdo preveri a na AC so tudi zni?ali ali so jih pustili na ravni pred to pocenitvijo.

Hmmm, o?itno so za?eli po?asi razkrivati kolk vpliva tranzit na cestno varnost. http://www.zurnal24.si/avtocesta-tujci-nesrece-clanek-281081

Tole sploh ne zveni slabo

Ja kaj ni jasno... la?jega nadzora s strani koorporacij. Manj?ega la?je pofuka?, kot ve?ji sistem, ki je bolj odporen. a kaj je slabega? A to, da ti podrobnosti sporazuma skrivajo kot ka?a noge ni dovolj, da bi zazvonil zvon?ek v glavi? K sre?i vsaj posamezne stvari kapljajo na plano in ?e sta sporazuma napisana na roke multinacionalkam je to VEDNO slabo. Celo tako dale? naj bi ?lo, da v primeru, da bo dr?ava spremenila zakonodajo in zaradi tega multinacionalka ne bo imela pri?akovanega dobi?ka bo lahko na podlagi tega sporazuma to?ila dr?avo. Primer: dr?ava dvigne okoljevarstveni standard, ki pomeni za neko koorporacijo ve? stro?ka bo ta lepo to?ila dr?avo za izgubljeni dobi?ek. ZDA so s sporazumom NAFTA (trgovinski sporazum s Canado in Mehiko) ogromno izgubile (delovna mesta, industrija, proizvodnja, dav?ni prihodki) ne pa koorporacije, ki so dobi?ke pove?ale - ampak za svoj ?ep only. Pa kdo govori o preganjanju koorporacij, ampak pri?li smo ?e tako dale?, da moramo vodo zapisat v ustavo, ?e malo pa bo treba zrak, verjetno ?e dovoljenje da sme? ?iveti. Zakaj se to dela? Kar multinacionalka samo ?akajo kdaj bodo pograbile splo?ne dobrine in jih za?ele z visokim dobi?kom zara?unavati ljudem. Pa ne v dobro ljudi ampak le za ve?anje dobi?kov in bogatenja ?e tako najbogatej?ega sloja. Kar poglej kolk mest po svetu je recimo javno infrastrukturo prodalo koorporaciji, ki jo niso zanimala vlaganja - nekje so ?e nazaj odkupili saj se je obetal kolaps. Po?ten dogovor ni tisto, da bo na eni strani koorporacija grabila vse ?ivo, svinjala okolje, izkori??ala ljudi za maksimiranje dobi?kov na drugi strani bomo pa morali ljudje vse to tolerirati. Ko ravno omenja? Renault je ta ?e ene parkrat izsiljeval Slovenijo, da je sofinancirala delovanje, saj bi v nasprotnem primeru lahko zaprli Revoz, spokali kufre in ?li izsiljevat nekoga drugega. A to je fair deal? Slovenija si ni mogla privo??iti socialne bombe v NM in je vsaki? popustila. Koorporacije pa privijajo in privijajo dokler gre, potem pa ko nekdo ne more ve? popustiti pa spokajo in gredo tja, kjer jim delajo ljudje za ?etrtino pla?e - sicer zaradi tako nizkih pla? ne morejo kupovati izdelkov, ki jih sami proizvajajo ampak kaj pa to koorporacije briga - izdelke bodo prodajali v dr?ave, od koder so umaknili proizvodnjo in zaprli delovna mesta. Tak na?in ?re samega sebe in ko ljudje ne bodo imeli ve? slu?b, koorporacije tudi ne bodo mogle nikomur prodajat in zato je potrebna dolo?ena mera regulacije sicer bo kapitalizem res kanibalsko po?rl samega sebe. Tudi zato se zadnje ?ase razmi?lja o UTD - ker novi kolaps je ?e na obzorju zato tudi mnogi NL po?asi obra?ajo plo??o. Tudi najbolj razupiti slovenski zagovorniki NL iz sredine prej?njega desetletja so po?asi poniknili. Kdo danes ?e ve kje je Mi?o Mrkai?, da Rado Pezdir prodaja NL blodnje Hrvatom, Janez ?u?ter?i? se ?udi kako ni vedel kao deluje zdravstveni sistem pri nas pred tem pa nas je zaradi svojih neumnih ukrepov in nerazumevanja vzrokov za krizo pahnil po letu 2011 ?e za dve leti nazaj v krizo, Jo?e P. Damjan pa je edini, ki si sploh upa priznati, da se je v dolo?enih zadevah motil. Dejansko je Jo?e P. Damjan edini od teh, ki priznajo da so se konkretno zmotili, recimo v primeru da je enotna dav?na stopnja, ki jo je predlagal, velika napaka saj namesto, da bi podjetja to izkoristila za pove?anje konkuren?nosti so to prelila v dvig dobi?kov. Zdaj celo zagovarja UTD, neko? je bil zagrizen zagovornik deregulacije, ki je opazil, da brez regulacije bo pri?lo samo do novih kriz. Tudi priznava, da je var?evanje samo podalj?alo krize in da bi bilo mnogo bolje, da bi na?rtno pove?ali porabo. To se je s?asoma sicer zgodilo samo po sebi in dr?ave so iz?le iz krize.

Bravo... lepa.

Kje pa si to prebral, da je juga 4x bankrotirala? ?e se ne motim je Keith Mils neko? bluzil o 3 x bankrotu ni pa znal niti navesti letnic kdaj naj bi se to zgodilo. Enkrat se je to zgodilo res v tridesetih letih, torej pred WW2 in najbli?je temu je bilo leta 1983 zaradi visokega skoka vrednosti dolarja in povi?anja obrestne mere na ve? kot 16%. Glede na zvezno nara??ujo?i dolg tudi po tem letu torej ni ?lo za klasi?en bankrot. Je pa bilo blizu in takrat je bilo tisto pomanjkanje uvoznih dobrin najve?je in vpeljani so bili znameniti boni za gorivo. Druga?e pa za primer je recimo samo ZDA bankrotirale 5x nazadnje 1933, 1986 in 1971, ?panija ene 10x, UK 8x itd itd. Za primer trenutni dolg ZDA je tam nekje v rangu 16-18 triljonov dolarjev 16-18 tiso? miljar dolarjev, ?e je komu bolj doma?e in bi morali ?e davno bankrotirati. Ocenjevat dr?avo po tem kolikokrat bankrotira je mal neresno so pa blebeta?i in hinavci ter brezhrbteni?arji tudi danes zelo prisotni na sceni pa somo ?e dobrega ?etrt stoletja v drugem sitemu. Se pa strinjam, da multikulturalne oziroma multinacionalne dr?ave je te?ko skup dr?at zato mi ni jasno zakaj bi se radi danes spet ?li eksperiment multikulti po Evropi.

O tem kdo nima raz?i??enih pojmov bi predlagal, da se najprej sam vpra?a?. Ne me?aj klasi?nega liberalizma z neoliberalizmom, ki se je v vsej svoji negativni lu?i izkazal s spro?enjem gospodarske krize. Da bova vedela o ?emu te?e debat ti bom kolikor toliko na kratko razlo?il kaj je neoliberalizem (NL) ti pa lahko oceni? kako nam kroji ?ivljenje. Glavni nosilci NL ideologijo so predvsem globalne oblastne elite predvsem v obliki mened?erjev in lastnikov velikih koorporacij, vplivni novinarji, dolo?eni politi?ni in gospodarski analitiki, lobisti. To se najdejo celo druge javne osebnosti, estradne zvezde, oblikovalci javnega mnenja ter seveda visoki dr?avni uradniki in politiki. Vsi ti se na vse na?ine trudijo, da bi zapakirali idejo prostega trga brez regulatorjev, potro?ni?tva, fleksibilnega trga dela, globalizacije, multinacionalk v tako privla?no zgodbo, ki jo predstavijo ljudem kot nekaj najbolj?ega in edino mo?nega v sodobni dru?bi (verjetno od tod tudi tvoj stavek, da je kapitalizem naravno stanje - ILMAO). V glavnem gre za idealizacijo in zavajanje ljudi. NL so proti vrednotam javnega dobra, krepitve civilne dru?be in predvsem dru?bene pravi?nosti saj stavijo na individualnost in nato da se naj vsak znajde sam in da zajebat nekoga drugega ni nedopustno dejanje ampak samo dobra poslovna praksa. Posku?ajo minimizirat vpliv dr?ave, ki jim slu?i le ?e kot krinka, da ne bi zgledalo, da multinacionalke vodijo dr?ave in ne demokrati?no izvoljene oblasti. Stavi se na vrednote kompetativnosti, individualizem in decentralizacija vse v smeri la?jega nadzora in v iskanju ve?jih dobi?kov pri tem pa naj bi ?lo za opu??anje socialnih modelov podpor ter preskok na prosti trg delovne sile. Po doma?e povedano, ?e nisi sposoben konkurirati na trgu pa? crkni. Se pravi, da po?asi zaklju?imo - NL vodi deregulacija gospodarstva, liberalizacija proizvodnje in trgovine), privatizacija podjetij v dr?avni lasti. Vse to lahko pove?emo z delovanjem v smeri zmanj?evanja obdav?itev koorporacij in najbolj premo?nih, ustanavljanje brezdav?nih oaz, racionalizacija javnih slu?b (in transformacija v zasebne) kr?enje sociale, ukinjanje omejitev globalnih finan?nih in gospodarskih tokov ter nenazadnje brezpogojno vklju?evanje nacionalnih gospodarstev v globalno ali regionalno celoto - v zadnjem ?asu smo pri?a takim sporazumom kot sta CETA in TTIP. Kaj od tega, kar sem tukaj napisal se ne dogaja danes, kaj od tega ni resni?no in del realnega stanja v dana?nji dru?bi? Kja misli?, da bo v tem bolj?e ?ivljenje slehernika - ja pa? vsi ne moremo biti v tistem procentu najbogatej?ih, a ne? NL sistem pa je naravnan samo na dobrobit elit in zato govorim proti NL in hvala bogu, da to ni normalno stanje in da se ?e ka?ejo nekateri trendi povratka bolj h klasi?ni kenezijanski obliki liberalizma oziroma celo mogo?e v smeri socialnega liberalizma, ki razen nekaj pozitivnih skupnih to?k nima kaj dosti veze z NL, ?e manj pa da je NL nasledna stopnja liberalizma.

Sej sem napisal, da smo hodili 1x mese?no. Sicer pa kontrabant je bil med Slovenci itak nacionalni ?port zapisan celo v literaturi (Martin Krpan) in normalno, da je bilo glupo, da si te?ko pri?el do tehni?ne robe, ?e te?je pa do ra?unalni?kih zadev, ki pa jih sploh nisi mogel legalno uvoziti tudi, ?e bi ?elel pla?ati carino. Tako sem tudi sam izvedel nekaj takih fur, kjer sem v vratih Yugota pre?vercal kar nekaj ra?unalnikov in druge ra?unalni?ke opreme. Ratalo mi je ?e celo en manj?i TV za katerega sem mislil, da ne bo ?lo ampak o?itno imam tako nedol?no faco Ampak vseeno je bil najbolj?i ?vercarski dogodek ?e v tem tiso?letju, ko smo iz San Marina ?vercali Airsoft replike oro?ja. Takrat je bila ravno na pohodu parkljevka in mi uletimo na carino. Carinika 5 pu?k in 8 pi?tol ni kaj dosti zanimalo ampak suha salama je bila pa vi?ek prekr?ka. Ok pol se neki okol te salame bongamo pa nas je spustil tudi s salamo ?ez.