Moja je pekla kruh iz BIO moke. Nekaj kilometrov daleč je BIO mlin, sam sem ga poimenoval "Pri zlatarju". Cena moke astronomska. Imel je samo eno napravo za mletje, komaj kaj večjo od tistih v supermarketih za mletje kave (sploh ne vem, če so še). Zraven je ime pa cele velike palete BIOmoke. Od bele, črne, koruzne, ovsene, ajdove...
Ne verjamem da je tisto on namlel s tisto mašinco, res je zgledala kot maketa.
Sedaj moko za kruh kupujemo v Moravški zadrugi. Zaradi pesticidov v njej zanesljivo zgubimo kakšen mesec življenja, ampak se to skompenzira s tem, da se ne sekiramo zaradi občutka, da nas nekdo nateguje.
Pomembno je, da je hrana BIO. Če slučajno zaradi nje dobiš drisko, je tudi ta BIO.
No pa sem le dočakal odgovor, hvala ... razumem. 🙂
Moj oče je pred leti obdeloval svojo njivo, prideloval zase tudi krompir (pri dobri letini je pridelal okrog 20 zabojev krompirja), kjer res ni nič šprical. Koloradske hrošče je pobiral na roke ... Je pa res, da je kmet šprical sosednje njive in vprašanje, koliko škropiva je zaneslo tudi na našo njivo ...
Zanimal bi me res pravi BIO krompir, sem pa vesel, da poveš pošteno.
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.
Priporočeno sporočilo
Pridružite se pogovoru
Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.