-
Zadnja sporočila
-
-
Subvencije so potuha. Država naj odkupi pridelek... Poglej subvencije pri avtobusnih prevozih... Plačajo, da se avtobus prazen vozi... Če bi plačali na število potnikov, bi se prevozniki trudili za potnike, tako pa se veselijo praznih avtobusov... -
Ja, to je pa res: delovni dan se začne s sončnim vzhodom in konča s sončnim zahodom. Na teden imajo 80 urni delovnik. Saj ni ves čas fizično delo, da ne bo kdo mislil, polovico tega časa urejajo birokracijo... In država res omogoča ugodnosti, o kakršnih lahko drugje samo sanjajo. Na primer, če na območju Nature 2000 pet let ne preorje njive (kolobarjenje, slabo leto, osebne težave in osebni razlogi), te njive nikoli več ne sme preorati. Torej, ne glede na situacijo in zdravstveno stanje mora na traktor in orat, drugače izgubi njivo... Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, ki so bili objavljeni pred tremi meseci, je na območju Slovenije registriranih kar 123.384 traktorjev. Poznavalci pravijo, da jih je gotovo vsaj še kakšnih 20.000 neregistriranih. Pri vsem skupaj bom zapisal še, da je POVPREČNA starost traktorjev v Sloveniji preko 24 let. A se vrnemo nazaj na tistih 150.000€? Mah, pustmo stat... In povprečje na kmetijo niso trije traktorji ampak 1,8... Po uradni statistiki je bilo leta 2020 v Sloveniji 68.331 kmetijskih gospodarstev in 123.384 traktorjev. Pa računaj sam. Mimogrede, lahko vprašam, koliko je povprečno število osebnih vozil na gospodinjstvo in koliko so stari (pa je osebni avto samo prevozno sredstvo, traktor je pa delovni stroj, namenjen proizvodnji)? Mah, rajši ne, da ne zakurim preveč, je že tako vroče... Da se vrnem na povprečno starost več kot 24 let (traktorjev, ne traktoristov!) : še vedno so to delovni stroji. Tako, kot so tudi v drugih panogah delovni stroji visokih vrednosti. In kdorkoli začne razlagati, da je problem birokracija, se ti vedno vrneš na ceno enega traktorja in užgeš, da je to večina traktorjev v Sloveniji. Pa ti lahko človek na lepo razloži, da nimaš prav - ti boš vztrajal pri svojem. Zato bom še enkrat napisal: pustmo stat... Pomoč države pa ni tako velika in subvencije ne tako bogate, kot si misliš. Kmetijske subvencije niso socialno darilo ali čisti dobiček, temveč finančni mehanizem, ki v zameno za stroge pogoje zagotavlja stabilnost oskrbe s hrano in vzdržuje nizke cene za potrošnike. Kot prvo: Večina kmetov prejme drobiž. Skoraj 43 % slovenskih kmetov prejme manj kot 5.000 evrov subvencij na leto, kar komaj pokrije osnovne materialne stroške. Kot drugo: Subvencija ni darilo, ampak plačilo za storitve. Potrošniki kmetu na trgu plačajo le končni proizvod (npr. liter mleka ali kilogram pšenice). Subvencije pa so namenjene pokrivanju tistih delov kmečkega dela, ki nimajo tržnih cen: plačilo za preprečevanje zaraščanja podeželja, košnjo strmih hribovito-gorskih območij in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kot tretje: da kmet sploh prejme denar, mora izpolnjevati t.i. pravila pogojenosti. To vključuje visoke standarde dobrobiti živali, stroge okoljske omejitve in drage administrativne evidence. Seveda je tu stalni nadzori: Agencija za kmetijske trge izvaja ostre terenske in satelitske kontrole. Ob najmanjši napaki kmete čakajo visoke finančne kazni ali izguba sredstev. Kot četrto: kmetje so ujeti med mlinska kamna stroškov in cen. Kmetijstvo je ena redkih panog, kjer proizvajalec ne določa ne cene svojih surovin ne cene svojih izdelkov! Vhodne stroške (cene gnojil, krme, pogonskih goriv in mehanizacije) določa svetovni trg. Odkupne cene diktirajo velike trgovske verige, ki zahtevajo poceni hrano. Poleg tega suše, toča in pozebe lahko v nekaj urah uničijo celoletni trud. Zato subvencije delujejo kot zasilna mreža pred propadom. Brez subvencij bi bila pridelava hrane v Sloveniji (ki ima zaradi razgibanega terena visoke stroške) popolnoma nekonkurenčna tujemu uvozu, hrana na trgovskih policah pa neprimerljivo dražja. In da kljub temu še vedno bentiš nad subvencijam in povračilu škode, ki jo plačujete preko davkov, je pa ... kako naj povem, da ne bom izpadel nesramno ... pač naj si vsak sam dokonča stavek. Povračilo škode preko davkov? Ne to meni in kmetom očitati, to pa kar tam v Ljubljani rešite. Če tako podpirate vlade, ki omejujejo odstrel zveri, ki kolje živino in razbija čebelnjake, potem se ne usajati zaradi odškodnin po teh zvereh... In če bi (vsaj nekateri) Ljubljančani radi imeli medvede in volkove, si jih naselite na Rožnik in Grajski hrib in jih imejte. Če si jaz želim BTjca, bi ga rad v moji garaži in še na misel mi ne pride, da bi ga nabavil in parkiral v garažo v Ljubljani... In če bom napisal še kaj, bom izpadel nesramno, zato naj si vsak sam dokonča ta odstavek. Mah, pustmo stat... -
Rad bi spoznal heroja, ki bo na takem displeju prtisnu med vožnjo, da ne pogleda na displej, in zadane kvadratni decimeter... Ma, ne kupim tazga avta nikoli. Sin ima infiniti q50, pa ne morm nič med vožnjo naredit. Nič. Se moram ustavit in vzet čas, da vsaj radio poiščem...
-
Gresta mož in žena na sejem, kjer so med drugim razkazovali tudi plemenske bike za razplod. Ko se sprehajata in prideta do prvega bika, prebere žena na tabli na ogradi: Ta bik se je v enem letu paril 50-krat. Obrne se k možu in mu reče: - "Petdesetkrat! Ti bi se lahko kaj naučil od te živali..." Gresta naprej in ob ograji drugega bika piše: Ta bik se je letos paril 70-krat. Reče žena možu: - "No, od tega bika bi se lahko še več naučil!" Odideta naprej in prideta do ograje s tretjim bikom. Žena prebere, da se je ta bik paril 365 krat v letu. Reče možu: - "365 krat!!! To je enkrat na dan! Tale bik bi ti moral biti za vzor!! Vsak dan!" Možu prekipi in ji reče: - "Poglej, ali slučajno piše, če se je vsakič paril z isto kravo..."
-
-
Kdo je trenutno prisoten (Poglej celoten seznam)
Priporočeno sporočilo