Skoči na vsebino

Kompresija

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Kolektor od skyactiv ma?in je pa sploh umetnina, da samo gleda?. So se res zanimivo lotili teh ma?in. Isto kot Fordov 1,0 ecoboost, ki ima polno enih zanimivih re?itev. 

Pa veliko porabo :hohoho:

 

 

Napisano

Slivka, ?e nekaj. Skyactive motorji imajo direktni vbrizg. Kar pomeni, da stiskajo samo zrak. Vbrizg goriva se pa vr?i verjetno v trenutku, ko sko?i iskra in je potem nadzorovan v?ig. Podobno kakor delujejo diesli kjer se ravno tako stiska sam zrak, vbrizg goriva pa povzro?i v?ig me?anica.

 

Mene bolj zanima kako jim je uspelo prepri?ati diesela, da dela z tako malim tlakom kakor delajo ti novi bencinci.

Za vse vaše ideje urejanja okolice   www.gabioni.si

 

post-24-0-89526200-1520847770_thumb.png

 

 

  34419_1.png  33631_1.png 34319_1.png

Napisano

Ja, saj bom nehal.

 

Zakaj tako te?im? Ker ne razumem. In ko sem nekje drugje nekomu drugemu tako te?il, sem ?loveku pokvaril biznis. Mo? je na nekem sejmu namre? razlagal, da njegovi plinski kotli imajo pa izkoristek 105%. In to mi nikakor ni ?lo v ra?un. Vsak stroj ali aparat ima dolo?ene izgube. Bodisi zaradi trenja, bodisi toplotne izgube bodisi karkoli, vsak ima izgube. In ?e bi dobili nekaj, kar ima 99% izkoristek goriva, bi bil lep uspeh. Da pa ima nek plinski kotel 105% izkoristek, mi pa nikakor ni ?lo v ra?un. Da da od sebe ve? toplotne energije, kot jo dejansko dobi iz goriva. Enostavno mi ni ?lo v ra?un. In sem ga spra?eval in spra?eval in moril in moril. In okoli se je nabrala kar lepa skupina ljudi, ki so poslu?ali. In potem je mo?akar po ovinkih povedal, da ima plinski kotel 65% izkoristek, nato pa ?e nek dodatek, ki dimnim plinom pobere 40% energije, ki bi sicer ?la v dimnik in bi bila izgubljena. In on je to enostavno se?tel. Kar pa nikakor ne more? (dimni plini s seboj odnesejo okoli 30% energije, ki si jo v plinski kotel pripeljal z gorivom. Torej od teh 30% izgub pobere? 40%, kar pomeni, da izgube zmanj?a? skoraj za polovico in tako kotel nima 30% izgub ampak samo 18% izgub). In ko sem kasneje moril ?e drugim, sem zvedel, da je dejanski izkoristek tistega kotla nekaj pod 90% (da pa konkurenca dosega ?e vse do 98%. In ?e me res zanima, pridejo kar s kotlom k meni na dom, ker njihovi kotli so pa vrhunski... ... ...). V veliki meri je bila napaka zato, ker je se?teval skupaj stvari, ki jih nikakor ne more? se?tevati, malo pa tudi zato, ker kotel zelo malo ?asa dela v tako optimalnih pogojih, da bi lahko dosegel kaj ve?ji izkoristek. A v komercialne namene je bilo dobro. in mo?akar je kar nekaj strank dobil na foro 105% izkoristka.

In od takrat naprej sem zelo skepti?en do neverjetnih dose?kov tehnike in tehnologije. In te?im, dokler mi kdo dovolj jasno ne razlo?i, kako je dosegel take rezultate. Zato sem tukaj toliko moril.

 

Sicer ?e vedno ne razumem in mi ?e vedno ni jasno, kako dosegajo tako visoke kompresije brez klenkanja, a bom vseeno nehal morit...

Slivka: ?e ker se tudi okrog tega ubadam.

http://www.viessmann.si/sl/vec_druzinske_hise/proizvodi/plinski_kondenzacijski_stenski_in_talni_kotli/Plinskikondenzacijskli.html

Napisano

Bom ?e njih malo povpra?al, kako so pri?li do 108%. ?e bo ?lo tako naprej, bodo kmalu tudi motorji v avtomobilih s ve? kot 100% izkoristkom...

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

Izkoristek je koli?nik med dobljeno in razpolo?ljivo energijo. V tem primeru je pri?akovati najve?ji mo?ni oz. teoreti?ni izkoristek 100 %. Pri starem sistemu pe?i je to tudi tako bilo, razpolo?ljiva energija pa je takrat bila enaka kurilni vrednosti. Seveda se je ?e takrat vedelo, da samo gorivo sprosti ve?j energije (izgorevalno vrednost) od kurilne vrednosti, le da je nismo smeli izkori??ati, ker bi agresiven kondenz pregrizel steno pe?i. O kurilni in izgorevalni vrednosti je tudi jasno zapisano Priro?niku elementarne fizike iz leta 1980 (?e ga ima kdo 50 let starej?ega, verjetno enako pi?e).

Danes je postalo nerjavno jeklo (inox) cenej?e in z uporabo plina je sledil logi?ni napredek v ?imbolj popolnem izkori??anju celotne proizvedene energije. Tako se izkori??a ?e toplota, ki se je svoje ?ase potro?ila za uparjanje proizvedene vode med samim izgorevanjem.

Danes se torej lahko pridobi ve? toplote od kurilne vrednosti, a nikakor ne ve? od izgorevalne vrednosti. Definicija izkoristka pe?i je stara in se pridobljena toplota primerja (ki je lahko ve?ja od kurilne) ?e vedno primerja s kurilno vrednostjo.

Primer: metan ima izg. vr. 55,7 MJ/kg in k. vr. 50,0 MJ/kg
?isti koks ima izg. vr. 33,8 MJ/kg enako k. vr., tj. 33,8MJ/kg

Torej ima pe? na metan najve?ji mo?ni izkoristek 111,4 %, medtem ko ima pe? na ?isti koks le (!) 100 % izkoristek.

Pravzaprav bi morali spremeniti definicijo izkoristka pe?i, ki bi bila naslednja: dobljena toplota proti izgorevalni vrednosti goriva. Tedaj bi bil izkoristek najve? 100%.

Pa zakaj bi definicijo spreminjali, ?e pa se tako lepo sli?i 103%, 104%..., kot da smo nekaj zastonj dobili icon_biggrin.gif

Napisano

No, to je nekako logi?na razlaga. Kako lepo bi bilo, ?e bi vsi tako razlagali...

 

Zadnji stavek je pa to?no to, kar sem razlagal: "KOT da smo nekaj zastonj dobili." Samo da se prodaja...


Slivka, ?e nekaj. Skyactive motorji imajo direktni vbrizg. Kar pomeni, da stiskajo samo zrak. Vbrizg goriva se pa vr?i verjetno v trenutku, ko sko?i iskra in je potem nadzorovan v?ig. Podobno kakor delujejo diesli kjer se ravno tako stiska sam zrak, vbrizg goriva pa povzro?i v?ig me?anica.

 

Aha, to je ?e bolj razumljivo.

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

Pa veliko porabo :hohoho:

Odvisno od vo?nje. Ker poganja tako lahke (Fiesta) kot te?je (Focus, b in c max) je te?ko posplo?evati. Sicer se je pa moj komentar nana?al predvsem na kar dosti zanimivih tehni?nih re?itev, ?e si se kdaj poglobil. Konec koncev verjetno ni za brezveze 3x po vrsti dobil nagrado engine of the year, Mazda pa ga je le za renesis motor.

  • 2 tedna kasneje...
Napisano

Slivka, ?e nekaj. Skyactive motorji imajo direktni vbrizg. Kar pomeni, da stiskajo samo zrak. Vbrizg goriva se pa vr?i verjetno v trenutku, ko sko?i iskra in je potem nadzorovan v?ig. Podobno kakor delujejo diesli kjer se ravno tako stiska sam zrak, vbrizg goriva pa povzro?i v?ig me?anica.

 

Mene bolj zanima kako jim je uspelo prepri?ati diesela, da dela z tako malim tlakom kakor delajo ti novi bencinci.

Ne dr?i.

 

Logika tega motorja je povsem enostavna in logi?na.Zmanj?ali so trenje v motorju, povi?ali kompresijsko razmerje, tukaj pa je re?itev tolk butasta da ne morem verjet.

Ker se povi?a kompresija, se tudi povi?a temeperatura me?anice zraka in benza, ko je bat v zgornji legi, kako to re?it. ?

Enostavno, svaka ?ast tipu ki se je to spomnil, v sesalnem  taktu , ker ima motor direktni vbrizg(ne tako kot klasika v sesalni kolektor), so sprogramirali  koli?ino vbrizga in hitrost vbrizgavanja ki se spreminja z hitrostjo gibanja bata, se pravi na sredini najve?ja koli?ina, spodaj in zgoraj pa najmanj?a, tako da vbrizg traja celoten sesalni hod.

Potem pa se za?ne kompresijski takt in tam pa se za?ne ta me?anica stiskati, kjer se povi?a tudi temperatura, ampak to so pametno re?ili, da vbrizgajo VE?JE kapljice goriva pri sesalnem taktu kot ima klasika ali pa 2.3 turbo motor z direktnim vbrizgom. Med kompresojskim taktom te "kapljice" goriva ohlajajo zrak v me?anici in hkrati se uparjajo, in nastaja bolj?a  me?anica, in tako ima ta me?anica, NI?JO temperaturo ko je bat v zgornji mrtvi legi kot klasi?en motor s kompresijskim razmerjem1:10.

Vse skupaj pa ?e VEDNO v?ge V?IGALNA SVE?KA.

Motor NIMA ve? senzorja za KLENKANJE !

Kolega švaba mi je zadnjič rekel, ko sva se malo zapeljala z MPS.

 

"Life is too short, to drive slow-shitty cars."

Napisano

A to je vsa znanost? Izparilno toploto porabijo za prepre?evanje klenkanja? Vsa ?ast tipu, ki si je to zmislil...

 

Zdaj bi rad samo enkrat sprobal to tehniko, da vidim, kako se zadeva v praksi obnese. 

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

Ok nisem se spu??al v tehniko ampak. Sem govoril na pamet. Hvala za razlago.

Za vse vaše ideje urejanja okolice   www.gabioni.si

 

post-24-0-89526200-1520847770_thumb.png

 

 

  34419_1.png  33631_1.png 34319_1.png

Napisano

A to je vsa znanost? Izparilno toploto porabijo za prepre?evanje klenkanja? Vsa ?ast tipu, ki si je to zmislil...

 

Zdaj bi rad samo enkrat sprobal to tehniko, da vidim, kako se zadeva v praksi obnese. 

 

pa sej si ?e :D

Napisano

A to je tista ?kilasta, s katero smo se vozili na Mazdinem pikniku v Lokovcu, pa je vsaka lu? v svojo smer svetila samo tja ne, kamor smo vozili ni svetila nobena? Tista je imela nekak?ne kondenzatorje notri in nek menjalnik, ki v avtomatskem re?imu nikakor ni hotel sodelovati z menoj. Ko sem preklopil na ro?ni, je ?lo bolje, ?eprav je zahtevalo precej razmi?ljanja: ko sem volan obrnil nisem ve? vedel, kateri knof je za brzine + in kateri za brzine -... A tista je bila s takim bencinarjem notri?

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

A to je tista ?kilasta, s katero smo se vozili na Mazdinem pikniku v Lokovcu, pa je vsaka lu? v svojo smer svetila samo tja ne, kamor smo vozili ni svetila nobena? Tista je imela nekak?ne kondenzatorje notri in nek menjalnik, ki v avtomatskem re?imu nikakor ni hotel sodelovati z menoj. Ko sem preklopil na ro?ni, je ?lo bolje, ?eprav je zahtevalo precej razmi?ljanja: ko sem volan obrnil nisem ve? vedel, kateri knof je za brzine + in kateri za brzine -... A tista je bila s takim bencinarjem notri?

Uf...kaj je pa to zaeno vozilo... :o

Napisano

Na Mazdin piknik smo v Lokovec dobili neko testno vozilo. Dokler smo se vozili po ravni cesti, je vse lepo delalo. Ko pa smo zavili na planoto, se je pa vsej avtomatiki in elektroniki scufalo...

 

Pa za?nem z lu?mi: tista Mazda je imela nekak?en sistem, da je notranji ?aromet obrnila v ovinek in tako osvetlila vozi??e, kamor vozi?. Npr. ?e je bil ovinek v desno, je desni ?aromet obrnil v desno in osvetlil ovinek. Ko si volan poravnal, se je lu? vrnila v svoj prvotni polo?aj in svetila naravnost. Ker pa imamo na planoti malo bolj razgibano cesto, lu?i niso dohajale vrtenja volana in spreminjanja smeri. In se je nekajkrat naredilo, da sta obe svetili po bankinah, nobena pa pred avto.

 

Nato menjalnik: avtomatski. Na ravni cesti je to odli?no delovalo in vsi so bili navdu?eni nad njim. Ker pa sem jaz ?akal v Lokovcu, ga nisem mogel preizkusiti drugje kot v Lokovcu. Cesta po planoti pa je, kot je ?e omenjeno, malo bolj razgibana. Kratki, a strmi vzponi in kratki, a strmi spusti. Ko sem ?el navzdol, avto sploh ni sam zaviral. Ko so se obrati motorja pove?ali, je avtomatik prestavil v vi?jo prestavo. Ker poznam cesto, sem ga pa? spustil malo hitreje dol in skozi ovinek. Nato se je obrnilo gor. In sem dodal gas. Ker pa je bila previsoka prestava, je hitrost padala. In je avtomatik prestavil ni?je. Ker pa je bil vzpon strm, avtomatik ni dovolj hitro prestavljal in hitrost je padala. Jaz pa vedno bolj pritiskal na pedal. In ko je enkrat pri?lo do prve prestave, so pogonska kolesa kar v prazno zavrtela. Dobro, malo popustim, da ne za?ge gum, pridemo na vrh vzpona in cesta se zopet obrne strmo dol. Normalno, da se pri takem spustu obrati motorja pove?ajo. In avtomatik je veselo prestavljal navzgor. Po 50 metrih spusta pa spet vzpon. In so spet gume ?kripale... Ima pa ta avto mo?nost, da prestavlja? ro?no. Na volanu ima dva knofa. Eden za prestavljat navzgor, eden za prestavljat navzdol. In ko sem zavil v ovinek in volan obrnil, nisem ve? vedel, kateri je za kam prestavit. Ovinkov pa tam ni manjkalo, ker je cesta, ?e mogo?e ?e nisem zapisal, na planoti malo bolj razgibana.

 

In tako naprej, kaj ve? lahko opi?eta tista dva, ki sta ?la takrat zve?er z menoj...

 

Je pa imel nek sistem neke me?anice med akumulatorji in kondenzatorji, ki je shranjeval energijo zaviranja in jo porabil pri pospe?evanju. Zadeva je dokaj dobro delovala. Poraba vozila na tisti vo?nji je bila pod 5 litrov na 100 km po ra?unalniku kljub malo bolj razgibani vo?nji in pri vo?nji v ni?jih prestavah. Mislim, ?e porabi 5 litrov pri odprti vo?nji, je eno. ?e pa porabi 5 litrov pri tako razgibani vo?nji, pa sistem o?itno nekaj res dela.

 

A tista Mazda ima tudi ta motor noter?

 

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

Tista Mazda je imela SkyActive motor... Samo tista je bila bila dizel... Glede avtomatskega menjalnika in rocic na volano... Ima se drug nacin rocnega orestavljanja... In sicer z rocico menjalnika... :)

lp

Thomas

image.png
              mazda CX-60 PHEV327 AWD AT Homura

Poraba (bencin)                        Poraba (elektrika)

Mazda CX-60 Startup animation2.gif

 

Napisano

Na Mazdin piknik smo v Lokovec dobili neko testno vozilo. Dokler smo se vozili po ravni cesti, je vse lepo delalo. Ko pa smo zavili na planoto, se je pa vsej avtomatiki in elektroniki scufalo...

 

Pa za?nem z lu?mi: tista Mazda je imela nekak?en sistem, da je notranji ?aromet obrnila v ovinek in tako osvetlila vozi??e, kamor vozi?. Npr. ?e je bil ovinek v desno, je desni ?aromet obrnil v desno in osvetlil ovinek. Ko si volan poravnal, se je lu? vrnila v svoj prvotni polo?aj in svetila naravnost. Ker pa imamo na planoti malo bolj razgibano cesto, lu?i niso dohajale vrtenja volana in spreminjanja smeri. In se je nekajkrat naredilo, da sta obe svetili po bankinah, nobena pa pred avto.

 

Nato menjalnik: avtomatski. Na ravni cesti je to odli?no delovalo in vsi so bili navdu?eni nad njim. Ker pa sem jaz ?akal v Lokovcu, ga nisem mogel preizkusiti drugje kot v Lokovcu. Cesta po planoti pa je, kot je ?e omenjeno, malo bolj razgibana. Kratki, a strmi vzponi in kratki, a strmi spusti. Ko sem ?el navzdol, avto sploh ni sam zaviral. Ko so se obrati motorja pove?ali, je avtomatik prestavil v vi?jo prestavo. Ker poznam cesto, sem ga pa? spustil malo hitreje dol in skozi ovinek. Nato se je obrnilo gor. In sem dodal gas. Ker pa je bila previsoka prestava, je hitrost padala. In je avtomatik prestavil ni?je. Ker pa je bil vzpon strm, avtomatik ni dovolj hitro prestavljal in hitrost je padala. Jaz pa vedno bolj pritiskal na pedal. In ko je enkrat pri?lo do prve prestave, so pogonska kolesa kar v prazno zavrtela. Dobro, malo popustim, da ne za?ge gum, pridemo na vrh vzpona in cesta se zopet obrne strmo dol. Normalno, da se pri takem spustu obrati motorja pove?ajo. In avtomatik je veselo prestavljal navzgor. Po 50 metrih spusta pa spet vzpon. In so spet gume ?kripale... Ima pa ta avto mo?nost, da prestavlja? ro?no. Na volanu ima dva knofa. Eden za prestavljat navzgor, eden za prestavljat navzdol. In ko sem zavil v ovinek in volan obrnil, nisem ve? vedel, kateri je za kam prestavit. Ovinkov pa tam ni manjkalo, ker je cesta, ?e mogo?e ?e nisem zapisal, na planoti malo bolj razgibana.

 

In tako naprej, kaj ve? lahko opi?eta tista dva, ki sta ?la takrat zve?er z menoj...

 

Je pa imel nek sistem neke me?anice med akumulatorji in kondenzatorji, ki je shranjeval energijo zaviranja in jo porabil pri pospe?evanju. Zadeva je dokaj dobro delovala. Poraba vozila na tisti vo?nji je bila pod 5 litrov na 100 km po ra?unalniku kljub malo bolj razgibani vo?nji in pri vo?nji v ni?jih prestavah. Mislim, ?e porabi 5 litrov pri odprti vo?nji, je eno. ?e pa porabi 5 litrov pri tako razgibani vo?nji, pa sistem o?itno nekaj res dela.

 

A tista Mazda ima tudi ta motor noter?

Slivka, pri avtomatskem menjalniku moras v klanec vedno prestavlat na roke, ?e pa je cesta ?e ovinkasta mora? pa? uporabiti prestavno ro?ico. Ker noben menjalnik ni tako pameten, da bi vedel kdaj bo res hud klanec in mu slej kot prej zmanjka mo?i navzgor, navzdol pa avto pa? pospe?uje in avtomatski menjalnik gre v vi?jo prestavo.

Napisano

Ja, saj ima ro?ico. A se jo je treba malo privadit. In ko ima? na tisti cesti dovolj drugega dela, se zgodi, da pozabi?, da to ni klasi?en menjalnik in da se iz prve v drugo prestavi druga?e... ?e to je begalo, ko je noga ?la v prazno in ni bilo pedala za sklopko nikjer...

 

Saj, ?e se ga navadi? oziroma bolje re?eno KO se ga navadi?, gre najbr? dobro. Jaz pa sem po razgibani Lokov?ki cesti naredil prvih 30 km z avtomatskim menjalnikom. In se nekako nisva privadila drug na drugega...

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

Mnja, o?itno res ne razumem...

 

Ne glede na obliko bata je tlak vedno enak. In enak je povsod v batu, pa ne glede na to a je ovalen, okrogel ali pa oglat. Izpuh pa itak pride v po?tev ?ele po kon?anem delovnem taktu. Klenkanje pa nastopa pri (pre)velikem komprimiranju... Torej to ni povezano. Ali pa?? 

 

Mah, o?itno res ne razumem...

Nekoliko me daje ?e te?je delovanje "trdega" diska, ki z pomanjkanjem prostora za nove podatke te?ko pridobiva tudi stare. "Ra?unalnik" se je nekoliko upo?asnil. Pri visokih kompresijah gre za trik, ki se ga re?uje z ve?kratnimi vbrizgi, ki ustvarijo sloje v cilindru z razli?nim razmerjem gorivo/zrak. V bli?ini sve?ke je bogata zmes, ki jo obkro?a siroma?na zmes. Ra?unalnik nadzira izgorevanje preko lambda sonde in po potrebi ureja razmerje gorivo zrak. Novi zelo hitri injektorji , ki so vgrajeni v cilinder v bli?ino sesalnega ventila omogo?ajo formiranje slojev z razli?nim razmerjem gorivo zrak in bolj?o homogenostjo  goriva, ki se v obliki megle me?a z zrakom. Potem so tu ?e triki z obliko glave bata.

Glede tlaka v enem batu bo ?e dr?alo, da je enak ne glede na obliko, vendar pa dva cilindra za razli?no obliko bata pa nimata enakega pritiska in se tudi z obliko bata lahko spreminja kompresija.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

Ja, z obliko bata se lahko spremeni kompresija. ?e ima bat komoro znotraj sebe, potem ne dose?e tolik?ne kompresije, kot ?e je poln. Torej tudi podatek, da je kompresija 1:14 ni to?en, ampak je kompresija manj?a... In smo spet tam, ko me pumpajo, da dobim nekaj ?esar ni - kot kotli z izkoristkom 108%...

 

O?itno ne razumem... 

 

No, to, da zgorevalni prostor ohlajajo z uporabo izparilne toplote, bi bilo sprejemljivo. Da bi pa formiral sloje razli?no bogate zmesi pa... Nekje bo ?e prava zmes, da se detonacija za?ne s samov?igom. In imamo klenkanje... Poleg tega pripravit razli?ne plasti v tako kratkem ?asu in v tako majhnem volumnu... En cilinder ima npr. pol litra delovne prostornine. Sesalni takt pa traja okoli 0,01 sekundo (stotinko sekunde). V tako kratkem ?asu narediti razli?no bogate plasti v prostoru, ki spreminja volumen... 

 

Mah, ne razumem...

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

Ja, z obliko bata se lahko spremeni kompresija. ?e ima bat komoro znotraj sebe, potem ne dose?e tolik?ne kompresije, kot ?e je poln. Torej tudi podatek, da je kompresija 1:14 ni to?en, ampak je kompresija manj?a... In smo spet tam, ko me pumpajo, da dobim nekaj ?esar ni - kot kotli z izkoristkom 108%...

 

O?itno ne razumem... 

 

No, to, da zgorevalni prostor ohlajajo z uporabo izparilne toplote, bi bilo sprejemljivo. Da bi pa formiral sloje razli?no bogate zmesi pa... Nekje bo ?e prava zmes, da se detonacija za?ne s samov?igom. In imamo klenkanje... Poleg tega pripravit razli?ne plasti v tako kratkem ?asu in v tako majhnem volumnu... En cilinder ima npr. pol litra delovne prostornine. Sesalni takt pa traja okoli 0,01 sekundo (stotinko sekunde). V tako kratkem ?asu narediti razli?no bogate plasti v prostoru, ki spreminja volumen... 

 

Mah, ne razumem...

Poglej na tej strani na 351 https://books.google.si/books?id=KBwIhGkcT9YC&pg=PA351&lpg=PA351&dq=motori+con+accensione+a+strati&source=bl&ots=laMvuvZTXo&sig=bwsFHH0dvSjn-lMQo9wLkzWO0IA&hl=sl&sa=X&ei=sfeWVJnAFsOqywPIjIKICw&ved=0CEkQ6AEwBQ#v=onepage&q=motori%20con%20accensione%20a%20strati&f=false.

Pi?e v italijan??ini in ne vem, ?e to bo po prebranem kaj bolj jasno. ?e razume? italijansko da, ?e ne pa ?e manj.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • Meni je Parkside delavniški sesalnik top. Top mi je že več kot deset let. Pred nabavo Parkside sesalnika mi delavniški sesalnik od Karcherja ni bil top, ker je crknil čist takoj po izteku garancije.    Parkside bat.vrtalni vijačnik mi ni top, ker je crknil polnilec. Vzporedno istočasno sem uporabljal Makita bat.vrtalni vijačnik in je mehansko približno isti šit kot Parkside.   Pri aku orodjih sem šel na Makito, z Metabo sem imel v službi slabe izkušnje. Za Makito imam sedaj 6 baterij 2 polnilca in 7 kosov orodij. Za hobi seveda.    Saj mi je nerodno povedat, ampak še električno aku dekco imam od Makite.       
    • Sem napisal-je odvisno tudi od tega,koliko ti je denar "drag"...ker lahko je še tako poceni,če nimaš niti za ortoku kupiti copate za v vrtec,se ve,kje so prioritete. Spet drugi bo raje npr. od 200€ zapravil 40€ za Parkside baterijski vrtalni vijačnik,ostalo pa z lahkoto znosil v gostilno...spet mene pa ne boš skoraj nikoli videl v gostilni,koliko gre pa pri meni za te stvari,pa že veš...   Vsaj v mojih očeh,je lih npr. 40€ Parkside bat.vrtalni vijačnik NOGO!...a to so "moje oči".   Bom rekel drugače....napačno je mišljenje,da obstaja firma,ki dela naj "vse"...še manj pa to velja "za cvenk". To je med drugimi en od vzrokov,za kaj vse firme rinejo svoje baterijske ekosisteme...za to,ker nobena ni v nečem najboljša,in za to bolj služi z določenim orodjem,kjer je slabše razmerje med dobljenim in ceno.   Jaz še vedno z velikim veseljem kupujem orodje,ki ima tisti "staromodni" kabel za 230V....malce poglej v tej temi nazaj,in ti bo hitro jasno za kaj.   Pa da ne bo pomote-to ne velja zgolj za orodje polprofi in profi klase,ampak za vse range orodja.   Spet pa je tukaj vprašanje,kaj je za koga "domača uporaba". Jaz npr. sem se spravil štemati balkone in stopnišča,kjer sem hitro ugotovil,da so vse moje SDS+ štemarice orng prešvoh,in sem moral kupiti močnejši SDS Max model Makita HR4013C. Vse le za to,ker mi je polagalec granita dal ceno 1000€ za to delo,in sem se odločil to raje narediti sam. Prvič znam,drugič mi tako ostane stroj,ki me je takrat stal neverjetnih 435€ (pri Gotools.de),in sigurnost,da sem naredil najbolje,kar se da.   Torej "za domačo rabo" je zelo raztegljiv pojem,in tukaj dajati objektivne nasvete je praktično nemogoče. Sigurno pa drži,da pri "hon-čon" firmah kot je to Parkside,Mister Tool itd. lahko pozabiš na servis in rezervne dele,če stroj škripne. Tukaj je spet vprašanje ali rabiš,ali ne rabiš nujno...jaz se tukaj ne grem,ker sem bil že ob ogromno časa ob določenih projektih. To je tudi en od razlogov,da imam toliko orodja...samo SDS+ vrtalnih štemaric imam tri,..ena štrajka,vzamem drugo...fleksaric,vrtalnikov,cirkularjev takšnih in drugačnih...skoraj nič le po en stroj....ne bom našteval...   Tudi je "za domačo rabo" težko svetovati,ker ne moreš vedeti,kakšne so kvalitetnostne zahteve. Enim je važno,samo,da je narejeno...mogoče celo najvažneje točno v določenem terminskem okviru....kvaliteta pa na koncu nima veze... Spet pri drugih (meni) ni toliko važno,v točno katerem terminu oz. do kdaj točno bo narejeno-važno je,da je narejeno absolutno perfektno-perfekcija pri meni nima alternative. Ko k meni pride monter,najprej pogledam z čem dela...šalabajzerje in "bi rad bil"-montažerje hitro razkrinkam...   Kaj mislim z tem povedati? To,da zna včasih biti "domača uporaba" bolj zahtevna kot pa profesionalna. Boš rekel,daj mi nasvet,kaj naj kupiš,k rabiš npr 125mm fleksarico. Jaz ti ne bom takoj svetoval Parkside,k "je najboljša vrednost za cvenk za domačo rabo",ampak te bom vprašal,kaj bi z tem strojem rad delal in oddelal. Ker se ve-določene stvari boš z Parkside-om lahko komot naredil,določene,pa lahko kar pozabiš. Poglej npr. na stran 6 e teme,kjer sem objavil slike moje Makite 9528NB (750W),ki sem jo "ubil",ker sem z njo delal tisto,za kar ni namenjena.   Torej tudi reči "pustimo profi varijanto" ni zmeraj na mestu,ker te zna hobi oz.verzija za domačo rabo na koncu koštati več,kot pa če bi že iz začetka gledal manj skozi denar,in iskal stroje za delo,ki jih z njimi misliš brez problemov opraviti.   Pa ne bom tukaj začel še z zdravstvenim vidikom,ki se tukaj vse prepogosto pozablja...pri npr. poceni vs. res dobrim štemarcami in boleznijo mravljinčastih rok ipd...ker so stvari,ki jih ne moreš plačati,in se poseg k poceni "rešitvi" maščuje drugje.   Bom tukaj prilimal en že star primerjalni test vrtalnih štemaric SDS Max klase,kjer se je zgoraj omenjena Makita kitila z izjemnim komfortom pri štemanju...."like driving a Cadillac"... Ta test je bil na koncu odločilen za moj nakup...eno staro Walter štemarico,ki ni imela gasa,ni imela varnostno sklopke (ti zvije zapestje med vrtanjem,kot da rečeš "keks"),je "pljuvala mast",tresla za popi...it itd...pa sem jo naprej šenkal....ker so moje roke "samo ene". Imam npr. tudi sodelavca-tudi strojevodja,ki je en dan nekaj štemal...naslednji dan pa si ni mogel hlač odpeti za scati...mu je morala žena pomagati...je imel še dolgo probleme...   Moje mnenje.      
    • No, in katero je pol najboljše glede cene in kvalitete za domačo uporabo? Pustimo profi varjanto... 
    • Res je. Morajo narediti poceni orodje, da je za ljudi , ki ne potrebujejo orodja pogosto. Nekdo, ki rabi vrtalko enkrat na leto bo najbrž kupil to. In , ko bo crknila, bo kupil drugo. Je pa razlika že v občutku, kako kaka stvar deluje. Recimo baterijska vrtalka Makita je že v občutku vrtanja ali vijačenja čisto drugačna, kot recimo Bosch ali kaka druga renomirana znamka.
    • Oprosti...ne more držati,ker smo različni. Enim je vseeno če prec crkne,drugi spet zares potrebujejo,da nonstop dela... In tudi cena nam je različna...enemu je 40€ veliko,spet drugemu ne... Tudi privatniki in firme drugače gledajo tako na vrednost,kot tudi strošek...   Vse to je OK...za vsakega nekaj.
  • Kdo je trenutno prisoten (Poglej celoten seznam)

    • Ni prijavljenih registriranih uporabnikov
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.