Skoči na vsebino

CENA SKLOPKE

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

zadnje case se mi pri mazdi 6 2.0 diezel...pri startu oziroma ko dam prvic v tretjo predtavo zatakne sklopka..oziroma se vdre za sekundo in se vrne pol v prvotni polozaj...to se ponavadi zgodi ce grem v hrib...no ker predvidevam da bo sklopka sla v ku... tako je napovedal tudi moj mehanik..me zanimajo malo cene popravila sklopke...kr pogumno z odgovori vem da me bo stalo uko iz glave,ampak me zanimajo vase informacije...hvala

Napisano

Hugo, ?e bo? hkrati menjal ?e vztrajnik, ra?unaj okrog 1000? skupaj z delom (predvidevam).

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

ma ne bi rekel da gre samo za zrak...preden se mi je zacela vdirati not mi je kaka dva mesca bil slisan zvok kot neke vrste rahlo cingljanje ob pritisku na sklopko...sicer pa upam da se motim ker 1000 eurov je res uko iz glave...

Napisano

Poi??i si enega dobrega in PO?TENEGA mehanika, da ti ne bi slu?ajno ?esa zara?unal, pa po?timal ni?esar.  :closedeyes:

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

A tok drago nej bi to prslo ? Ker gledam zej na mazdini uradni strani pa nej bi za 400 ? porihtal sklopko z delm vred.

Za koliko pa nas mojstr pelko to porihta z mazda popustom ? A kdo kej ve ? Tko informativno sprasujem za svojga bencinarja :)

Napisano

Dizli so kar konkretno dra?ji zarad dvomasnega vztrajnika, sem tud sam pred leti (preden sem poznal doktorja) odkartal cca 1200? na uradnem servisu in to z nekaj popusta.

 

Sklopke bencinarjev skupaj z delom pa se gibljejo okoli 300-350, vztrajnika pa na?eloma ni treba menjat.

miataviperfinal.png

"It's better to be a lion for a day, than a sheep all your life."

Napisano

Pri pelkotu so cene z DDV in brez kakr?negakoli popusta:

Menjava sklopke in vztrajnika (diesel vozila):
 
600 - 900? (skupaj material in delo)
 
300 ? 400? (v primeru, da je menjava le sklopke in vztrajnik ?e O.K.)
 
Menjava sklopke (bencinska vozila):
 
200 - 300? (skupaj material in delo)
 
To so cene od lanskega leta.
Napisano

Ja, Pelko me je opozoril, da so nekateri dobavitelji dvignili cene za 5 do 10%, ampak ima ?e vedno ugodno.  :D

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
    • Očitno sem bil naiven oz. tega nisem nikjer prebral in sem bil prepričan, da lahko polniš s polno močjo ne glede na število vozil.   Dejstvo je torej, da če hočeš hitro polniti, da moraš iskati 400kw polnilnice z max 2 mestoma in potem boš mogoče lahko izkoristil potencial avtomobila. Problem je seveda ker te polnilnice niso za vsakim vogalom
    • Pa sej je to znano. Maksimalno polnjenje je le takrat, ko si sam na polnilnici, takoj pa ko je EV-jev več se pa to razdeli med vse. Če so tam 4 polnilna mesta, verjetno nisi pričakoval, da lahko štirje skupaj polnijo pol z megavatom skupne moči?  Za to bi morali celo dodatno manjšo elektrarno priklopit.
    • Aja pa še to le kot zanimivost. Cca dve desetletji nazaj je pa nekaj kilometrov prej v predoru Dekani zagorela Pahorjeva (takrat je še bil evropski poslanec) Laguna in tudi zgorela. Tko mal za orehe tret.  
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.