Aktualni dogodki!

[Agerg]

Jao, pa ne kriza za en kurčev bencin. Koga to briga? 🫠🙃😂

[godlike]

pred 3 urami je Alex napisal:

Nikoli se ni dobro zakreditirati, le če je res nujno. Kdor nima kreditov veliko lepše shaja. Predvsem morate pa vsi paziti, da ne "nesete" kredita v penzijo. Ker potem bi znale bit res težave.

Eni so fajn profitirali, ki so se v jugi zakreditirali za stanovanja po Jazbinšku.

Popravljeno včeraj ob 12:42 od godlike

[Alex]

pred 5 minutami je godlike napisal:

Eni so fajn profitirali, ki so se v jugi zakreditirali za stanovanja po Jazbinšku.

Ja, takrat se je izplačalo. Drugače pa nikakor. 

[Alex]

pred 1 uro je Agerg napisal:

Jao, pa ne kriza za en kurčev bencin. Koga to briga? 🫠🙃😂

Ja, pa večina nabija, da je kriza zaradi dragih goriv. 

[Agerg]

pred 2 urama je Alex napisal:

Ja, takrat se je izplačalo. Drugače pa nikakor. 

Krediti leta 2020, 2021 in tam okrog so bili vsi z obrestnimi merami, da so še danes pod inflacijo. Ne tako kot 40 ket nazaj, so pa vseeno. Tako, da v celotni sliki osebnih financ se to izplača. Seveda ne pa če iamš samo puf pa lizinge, itd.

[Alex]

pred 44 minutami je Agerg napisal:

Krediti leta 2020, 2021 in tam okrog so bili vsi z obrestnimi merami, da so še danes pod inflacijo. Ne tako kot 40 ket nazaj, so pa vseeno. Tako, da v celotni sliki osebnih financ se to izplača. Seveda ne pa če iamš samo puf pa lizinge, itd.

Hm, ne vem, če se glih izplača. Tukaj je izračun za stanovanjski kredit za 100000€ za dobo 20 let ( kar je za solidno stanovanje precej  malo).

Fiksna obrestna mera (NOM): pribl. 3,65 % letno  
Mesečni obrok (anuiteta): pribl. 587,70 €  
Skupni znesek za plačilo: pribl. 141.048 €  
Skupni stroški preplačila (obresti + stroški odobritve/zavarovanja): pribl. 41.048 €.

Popravljeno pred 22 urami od Alex

[Boss]

Pred eno uro je Alex napisal:

Skupni stroški preplačila (obresti + stroški odobritve/zavarovanja): pribl. 41.048 €.

Tukaj vsi delajo napako, ker se samo gleda koliko je treba vrnit, a vračaš pa 20 let. Kolk je 100 jurjev vredno danes in koliko bo 100 jurjev vredno čez 20 let. Ker nismo babe Vange, da bi lahko vedeli za vnaprej se pogleda za 20 let nazaj in preveri v kolikšna je bila inflacija v teh 20 letih.

 

Bila je cca 60% po podatkih statističnega urada SURS. Torej na grobo pomeni, da je bilo 100 jurjev leta 2006, danes enako vrednih kot 160 jurjev. Z drugimi besedami povedano,če bi posojilodajalec želel dobiti nazaj enako vrednost v enkratnem znesku kot pred 20 leti bi moral dobiti od posojilojemalca 160 jurjev.

 

Ker pa v realnosti odplačuješ sproti po mesečnih obrokih je potrebno vzeti sredinsko povprečno vrednost obeh teh zneskov, kar pomeni, da je vrednost denarja, ki ga moraš vrniti enaka 130 jurjem. Torej 30 jurjev samo zato, da se ohrani vrednost denarja. Kreditodajalec pa si je vzel 41 jurjev za celotno obdobje trajanja kredita in ker jih 30 jurjev porabi za ohranjanje vrednosti je dejansko zaslužka oziroma obresti le razlika med 141 in 130 jurji, kar znese "samo" 11 jurjev.

 

11 jurjev na 20 let je 550€ na leto ali komaj 45€ na mesec. Krediti niso tak mlinski kamen kot nekateri razlagajo, ker večino denarja dejansko samo vrneš, obresti pa je sila malo. v tem primeru je od obroka 590€ le 45€ obrest na mesec.

[Boss]

pred 10 urami je Alex napisal:

Rumeni je totalno zblaznel do konca. Najbolje bi bilo,da bi najprej njega zamenjali.

https://www.rtvslo.si/svet/evropa/po-kritikah-zelenskega-trump-dejal-da-je-cas-da-ukrajina-dobi-novega-predsednika/796498

 

 

Nič ni zblaznel, enako taktiko igra kot je bil načrt ZDA že od nekdaj. Evropa skozi EU je bila premočan akter tudi za hegemona kot je ZDA. In kaj delajo. GB so spravili preko Brexita iz EU, zdaj bodo pa dobesedno osamili EU in jo pustili samo. ZDA se bodo poskušale približat BRICS-u in ne bi se čudil, če bi bil ta konflikt z Iranom zgolj in samo še ena igra kako spravit na kolena prav EU. 

 

Kar poglej, kako so nas odrezali najprej od ruskih energentov, zdaj od bližnje vzhodnih. Zahtevek po sprostitvi zalog, je še en od načrtov, zdaj pa samo ZDA drži vse niti v rokah a bo EU dobila še kaj dizla. Oranžni zdaj lahko zapre pipco in bomo kaj?

 

Teorija zarote?

Treba je samo zgodovino pogledat:

- irak in Sadam Husein, ki je želel preiti na trgovanje z nafto v Evrih ... kaj se je že z njim in Irakom zgodilo?

- Venezuela in Hugo Chavez z isto idejo in ponovitvijo le te z Mandurom ... Mandura je "uzela magla"

- Iran s Hamenejem na čelu je imel enako idejo z lastno borzo v Evrih ... kje je Hemenej danes? Kak meter pod zemljo po zaslugi oranžnega.

- Rusija se je do sankcij EU-ja tudi naslonila iz petrodolarja na Evro leta 2014... Putina niso uspeli odstraniti so pa nahujskali EU v sankcije, kar je pomenilo, da je za Ruse postal Evro enako tvegana valuta. ZAto tudi takratni pritisk Putina, da naj se trguje v rubljih.

A sem še koga pozabil? Aja sej res celo evropska pobuda INSTEX je od leta 2019 trgovala z Iranom v evrih mimo ameriškega sistema SWIFT. Kaj se je v teh letih do danes dogajalo okoli tega verjetno ne rabim razlagat.

 

In ker se je EU s temi preplašenimi kurami na čelu uklonila ZDA, uvedla sankcije in začela blokirat in plenit premoženje je enostavno evru porezala krila. Evro pač za ostale države kar naenkrat ni bil več varna valuta ampak vsi so videli samo kako ti lahko zaplenijo premoženje, finančna sredstva in ostalo.

 

In zadeva gre danes kam ... proti petrojuanu in zato je ZDA najprej poskušala v konflikt spraviti Tajvan s Kitajsko in tako narediti vzrok za intervencijo in splošno blokado Kitajske. A tukaj pač ne bo šlo, ker države v BRICS so se premočno povezale in imajo že kar nekaj pridruženih članic, tako da so ZDA obrnile ploščo in se zdaj dobrikajo BRICS-u ter bodo z manipulacijo in priljubljenimi ukrepi poskušale obdržat petrodolar.

 

A je lahko še kaj bolj jasno kar smo videli v zadnjih 4-5 letih. 

[Agerg]

pred 3 urami je Alex napisal:

Hm, ne vem, če se glih izplača. Tukaj je izračun za stanovanjski kredit za 100000€ za dobo 20 let ( kar je za solidno stanovanje precej  malo).

Fiksna obrestna mera (NOM): pribl. 3,65 % letno  
Mesečni obrok (anuiteta): pribl. 587,70 €  
Skupni znesek za plačilo: pribl. 141.048 €  
Skupni stroški preplačila (obresti + stroški odobritve/zavarovanja): pribl. 41.048 €.

Ok. Samo en popravek. Takrat so bile obrestne mere pod 2%. Za večje kredite tudi dol do 1%, če si jih dobro pritisnil s pogajanji.

Inflacija je pa zdaj okrog 3% letno odkar se je med Covidom dvignila in ni šla pod 2% letno kakor vem.

[Bini]

pred 4 urami je Boss napisal:

Tukaj vsi delajo napako, ker se samo gleda koliko je treba vrnit, a vračaš pa 20 let. Kolk je 100 jurjev vredno danes in koliko bo 100 jurjev vredno čez 20 let. Ker nismo babe Vange, da bi lahko vedeli za vnaprej se pogleda za 20 let nazaj in preveri v kolikšna je bila inflacija v teh 20 letih.

 

Bila je cca 60% po podatkih statističnega urada SURS. Torej na grobo pomeni, da je bilo 100 jurjev leta 2006, danes enako vrednih kot 160 jurjev. Z drugimi besedami povedano,če bi posojilodajalec želel dobiti nazaj enako vrednost v enkratnem znesku kot pred 20 leti bi moral dobiti od posojilojemalca 160 jurjev.

 

Ker pa v realnosti odplačuješ sproti po mesečnih obrokih je potrebno vzeti sredinsko povprečno vrednost obeh teh zneskov, kar pomeni, da je vrednost denarja, ki ga moraš vrniti enaka 130 jurjem. Torej 30 jurjev samo zato, da se ohrani vrednost denarja. Kreditodajalec pa si je vzel 41 jurjev za celotno obdobje trajanja kredita in ker jih 30 jurjev porabi za ohranjanje vrednosti je dejansko zaslužka oziroma obresti le razlika med 141 in 130 jurji, kar znese "samo" 11 jurjev.

 

11 jurjev na 20 let je 550€ na leto ali komaj 45€ na mesec. Krediti niso tak mlinski kamen kot nekateri razlagajo, ker večino denarja dejansko samo vrneš, obresti pa je sila malo. v tem primeru je od obroka 590€ le 45€ obrest na mesec.

A res, nisem vedel, da banke tako slabo stojijo..... 🤔😉 

[Alex]

pred 10 urami je Boss napisal:

Tukaj vsi delajo napako, ker se samo gleda koliko je treba vrnit, a vračaš pa 20 let. Kolk je 100 jurjev vredno danes in koliko bo 100 jurjev vredno čez 20 let. Ker nismo babe Vange, da bi lahko vedeli za vnaprej se pogleda za 20 let nazaj in preveri v kolikšna je bila inflacija v teh 20 letih.

 

Bila je cca 60% po podatkih statističnega urada SURS. Torej na grobo pomeni, da je bilo 100 jurjev leta 2006, danes enako vrednih kot 160 jurjev. Z drugimi besedami povedano,če bi posojilodajalec želel dobiti nazaj enako vrednost v enkratnem znesku kot pred 20 leti bi moral dobiti od posojilojemalca 160 jurjev.

 

Ker pa v realnosti odplačuješ sproti po mesečnih obrokih je potrebno vzeti sredinsko povprečno vrednost obeh teh zneskov, kar pomeni, da je vrednost denarja, ki ga moraš vrniti enaka 130 jurjem. Torej 30 jurjev samo zato, da se ohrani vrednost denarja. Kreditodajalec pa si je vzel 41 jurjev za celotno obdobje trajanja kredita in ker jih 30 jurjev porabi za ohranjanje vrednosti je dejansko zaslužka oziroma obresti le razlika med 141 in 130 jurji, kar znese "samo" 11 jurjev.

 

11 jurjev na 20 let je 550€ na leto ali komaj 45€ na mesec. Krediti niso tak mlinski kamen kot nekateri razlagajo, ker večino denarja dejansko samo vrneš, obresti pa je sila malo. v tem primeru je od obroka 590€ le 45€ obrest na mesec.

🤗 🤗 Koliko kreditov si pa sam vzel? Kolikor vem, nobenega.🙂

 

Popravljeno pred 9 urami od Alex

[Alex]

pred 9 urami je Agerg napisal:

Ok. Samo en popravek. Takrat so bile obrestne mere pod 2%. Za večje kredite tudi dol do 1%, če si jih dobro pritisnil s pogajanji.

Inflacija je pa zdaj okrog 3% letno odkar se je med Covidom dvignila in ni šla pod 2% letno kakor vem.

Sam sem vzel kredit za stanovanje leta 1997. Takrat so bili krediti še veliko bolj neugodni. Recimo primer.

Realna obrestna mera pri takratni Kreditno banki Koper so realne obrestne mere za dolgoročne stanovanjske kredite (10-15 let) gibale med 6,0 % in 8,5 % letno.
TOM (Temeljna obrestna mera)- valorizacija. Zaradi višje inflacije v devetdesetih letih se je vsem dolgoročnim kreditom prištevala še variabilna revalorizacijska stopnja TOM. Leta 1998 je povprečni letni TOM znašal približno 7,5 % do 8,0 %. Ko se je realni obrestni meri prištela revalorizacija (TOM), je skupna nominalna obrestna mera za 15-letni stanovanjski kredit v letu 1998 znašala približno 13,5 % do 16,5 % letno.

[Bini]

Pred eno uro je Alex napisal:

Sam sem vzel kredit za stanovanje leta 1997. Takrat so bili krediti še veliko bolj neugodni. Recimo primer.

Realna obrestna mera pri takratni Kreditno banki Koper so realne obrestne mere za dolgoročne stanovanjske kredite (10-15 let) gibale med 6,0 % in 8,5 % letno.
TOM (Temeljna obrestna mera)- valorizacija. Zaradi višje inflacije v devetdesetih letih se je vsem dolgoročnim kreditom prištevala še variabilna revalorizacijska stopnja TOM. Leta 1998 je povprečni letni TOM znašal približno 7,5 % do 8,0 %. Ko se je realni obrestni meri prištela revalorizacija (TOM), je skupna nominalna obrestna mera za 15-letni stanovanjski kredit v letu 1998 znašala približno 13,5 % do 16,5 % letno.

Res neugodno, skoraj judovske obresti... 🥴 

[Boss]

pred 9 urami je Bini napisal:

A res, nisem vedel, da banke tako slabo stojijo..... 🤔😉 

 

No pa ti povej kako je prav. Pa probaj mogoče realne podatke uporabit in ne ZKP.

[Boss]

Pred eno uro je Bini napisal:

Res neugodno, skoraj judovske obresti... 🥴 

 

Si mogoče preveril inflacijo? V 90-ih je bila ogromna. Sem izbral 20 letno obdobje obdobje 1997-2017 in je inflacija kar 120%.

 

Če pa gledaš od osamosvojitve julija 1991, do 1. januarja 2000 pa je inflacija več kot 1000%. 

 

Pismo Bini, ne razumem kako pozabljaš na stvari, ki spet niso tako daleč nazaj. 

 

 

[Boss]

pred 3 urami je Alex napisal:

🤗 🤗 Koliko kreditov si pa sam vzel? Kolikor vem, nobenega.🙂

 

 

Aja, nisem vedel, da moraš kredite vzet, da jih razumeš? Ups sorry. 

[Bini]

Pred eno uro je Boss napisal:

 

Aja, nisem vedel, da moraš kredite vzet, da jih razumeš? Ups sorry. 

Ja, lažje je razumet, ko ti iz meseca v mesec banka stoji za vratom.... 

[Bini]

Pred eno uro je Boss napisal:

 

Si mogoče preveril inflacijo? V 90-ih je bila ogromna. Sem izbral 20 letno obdobje obdobje 1997-2017 in je inflacija kar 120%.

 

Če pa gledaš od osamosvojitve julija 1991, do 1. januarja 2000 pa je inflacija več kot 1000%. 

 

Pismo Bini, ne razumem kako pozabljaš na stvari, ki spet niso tako daleč nazaj. 

 

 

To sploh ni pomembno, banka si vzame preveč in to ne zaradi zaposlenih za šalterjem ampah tistih na vrhu, ki so kot Brodnjak. 

Za veliko bančno luknjo pa bolje, da ne pišem kdo je kriv! 

Marsikaj bi lahko tukaj napisal samo ne smem.... 

[Mraušk Mčk]

pred 10 minutami je Bini napisal:

Za veliko bančno luknjo pa bolje, da ne pišem kdo je kriv! 

 

A ne dela Boss na banki. Pomoje je on.

 

Tako kot so za to da je Slovenija v ku.. krivi delavci v državni upravi. 

[Alex]

pred 1 uro je Bini napisal:

To sploh ni pomembno, banka si vzame preveč in to ne zaradi zaposlenih za šalterjem ampah tistih na vrhu, ki so kot Brodnjak. 

Za veliko bančno luknjo pa bolje, da ne pišem kdo je kriv! 

Marsikaj bi lahko tukaj napisal samo ne smem.... 

Saj smeš. Edino, če se bojiš forumskih tajnih agentov 😄

[Bini]

pred 1 uro je Mraušk Mčk napisal:

 

A ne dela Boss na banki. Pomoje je on.

 

Tako kot so za to da je Slovenija v ku.. krivi delavci v državni upravi. 

Je premala riba tam... 

Aha, torej tudi moja žena, hči,oba zeta.... 

[Boss]

pred 3 urami je Bini napisal:

Ja, lažje je razumet, ko ti iz meseca v mesec banka stoji za vratom.... 

 

Ampak vseeno, ne razumem te logike. Kredit ti nihče ne sili vzet, točno veš, da denar, ki si ga dobil ni tvoj in ga boš moral vrnit. Omogočeno ti je, da danes vzameš stvari za katere sploh še nisi zaslužil denarja - se pravi, da imaš danes že streho nad glavo in ne šele čez 20 let.

 

Pa tukaj sploh nima veze al si denar dobil od posojilnice, banke, lizinga, brata al pa nekega mafijca. Kar dobiš je pač treba vrnit in ja nekaj od tega zneska je tudi navadno zaslužek in seveda še razlika do revalorizacija zneska. Mogoče edino bratu tega ne narediš pa posodiš brez revalorizacije in greš raje v svoj minus kot pa da uničiš dober odnos.

 

Ekonomija ni tako zahtevna veda, da se človek ne bi znašel, če se vsaj malo poglobi. Za lažje razumevanje, daj namesto banke samega sebe, ki bi recimo meni posodil ne vem 10.000€ za dobo 5 let. OK, ne se opirat na to, da mi verjetno ne bi posodil ampak dejmo hipotetično situacijo. Ali bi po 5 letih pričakoval od mene nazaj 10.000€? Al bi vsaj 10.000€ plus procente inflacije? Mogoče 10.000€ plus procent inflacije plus mogoče vsaj še procent, ki bi ga dobil, če bi 10.000€ vezal na neki finančni ustanovi za to obdobje?

 

Ko boš vedel odgovor boš tudi vedel kdo komu stoji za vratom.

[Boss]

pred 4 urami je Bini napisal:

Za veliko bančno luknjo pa bolje, da ne pišem kdo je kriv!

V veliki večini primerov tisti, ki posojenega denarja ni vrnil. Banka je kriva v toliko, ker ni dovolj zavarovala terjatve in takemu na ta način stopila za vrat. Banka na vrat nikoli ne stopa tistim, ki redno poravnavajo obveznosti in to je bistvena razlika od tistih, ki pa jim je treba stopit na vrat, če se odločijo ignorirat vračilo obveznosti.

[Agerg]

Razen v tistih primerih, ko so dogovori da se ne bo vrnilo, obojestranski. En kup tega je bilo pred krizo 2008, v ZDA sploh. Mi lahko pa verjameš, da tudi danes pri nas se določeni s pravimi kontakti znajdejo, kako to izpeljati, banka ostane pa brez vračila. Resnica je pa, da se banke potem malo ustrašijo - vsaj 2008 oz. pri nas okrog 2010, ker je prišlo malo z zamikom in so se totalno usrane umaknile in zaprle kar se kreditov tiče, ker so se bale lastne sence zaradi slabi izkušenj. Zato je tu pri nas vse skupaj še malo dlje trajalo in se je začelo nazaj pobirati šele okrog 2015, 16.

Popravljeno pred 37 minutami od Agerg

[Boss]

Ja to se je vedno treba spomnit na tajkunizacijo v letih 2004 in 2008, ko so Slovenske banke v povezavi z naročili politike financirale marsikaterega bodočega Slovenskega tajkuna za privatizacijo. Kljub temu, da je šlo za poceni kredite ta denar ni šel v razvoj podjetij ampak v čisto tajkunizacijo in privatizacijo (Merkur, Istrabenz, Pivovarna Laško, Mercator, itd). In to vse z žegnom politike, točno tiste, ki je tudi danes na oblasti. Ja Recimo NKBM in NLB sta bila takrat še v večinski državni lasti in politika je izbirala nadzorne svete, ki so narekovali kaj morajo banke delat in komu dati kredit.

 

Potem je bil pa še tu gradbeni sektor, ki se je tudi pečal z vladajočo politiko, ter s prenapihnjenimi cenami nepremičnin in zemljišč, še dodatno zavajal ter manipuliral z zastavami nepremičnin za odobritev kreditov. Spet z žegnom vlade in politike.

 

Ljudje v kreditnih odborih so morali dobesedno mižati in se delati, da nič ne vidijo, če so želeli obdržati službe in ja, marsikdo z vestjo je takrat dal odpoved in zapustil banke.

 

Za piko na i pa je bila še svetovna finančna kriza, ki je pokopala še tisto možnost, da bi tajkunizacija celo uspela. Recimo "megasposobni" finančni minister Bajuk je še leta 2008 razlagal, da eni pravijo, da kriza je drugi pa ne, a vse se je že lomilo in krahiralo. 

 

Ja tako to zgleda, če ima politika prevelik vpliv in zato tudi taka želja se vedno znova in znova povzpeti na vrh in pokrast še tisto kar je ostalo.