Mazda6 l. 2004
Ustvari kratki URL
-
Zadnja sporočila
-
Štefan je povabil svojo mamo na večerjo v svoje študentsko stanovanje. Ob prihodu je njegova mama ugotovila, da je njegova sostanovalka Julija zelo lepo dekle. Nekaj časa ji je po glavi rojila misel, da imata morda le tesnejši odnos. Nenadoma se je počutila nesigurno... Med večerjo ju je opazovala. Večkrat se je vprašala, ali ima Štefan z lepo sostanovalko mogoče le več skupnega, kot normalno oko lahko vidi. Štefan je videl zamišljeno mamo in rekel: - "Draga mama, vem, kaj misliš, ampak lahko mi verjameš, ona je samo moja sostanovalka in nič več!" Čez slab teden pravi Julija: - "Štefan, odkar je bila tvoja mama tu, pogrešam majhen lonec. Nikjer ga ne najdem!" Štefan pravi: - "Ne verjamem, da ga je mama nesla s seboj, vseeno pa ji bom pisal." Usedel se je za mizo in pisal: - "Draga mama, ne rečem, da si vzela moj lonec s sabo, in tudi ne rečem, da ga nisi vzela. Dejstvo pa je, da odkar si bila pri nama na večerji, pogrešava lonec. Tvoj Štefan" Nekaj dni kasneje je dobil Štefan pismo. Odpre ga in bere: - "Dragi Štefan, ne rečem, da ti z Julijo spiš, in tudi ne rečem, da ti z Julijo ne spiš. Dejstvo pa je, da če bi ona spala v SVOJI postelji, bi lonec že zdavnaj našla... Tvoja mama" -
Vroča zgodba po inženirsko... Vročega popoldneva se je Vesna Šemedejeva namenila proti gradbišču, kjer je delal nadure njen fizikalni delavec Mile Trdotič. V glavi mu je odzvanjalo 'spet je pred mano naporno popoldne na gradbišču'. Naenkrat je zagledal Šemedejevo, katere boki so sinusno poplesavali v ritmu dizelskega motorja in misli so se mu preusmerile na njeno Vaginalno predmestje. Ob upoštevanju robnih pogojev se je zavedel, da sta na gradbenem nasipu sama. Zavedel se je tudi pomikov in zasukov, ki so mu jih nakazale smernice Šemedejeve. Bila je v njegovem vektorskem prostoru in vedel je, da ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Limita njune razdalje je divjala proti ničli. Njuni gravitacijski polji sta bili tako močni, da sta bila v trenutku v izhodišču koordinatnega sistema. Njena roka je strastno razprla prešvicanega delovnega pajaca, ki je zakrival njegovo konstrukcijo. Z rokami je analizirala stabilnost pobočij njegovih nosilnih elementov. Trdotičeva prostoviseča konzola se je začela konsolidirati, dodatne napetosti so postajale večje in večje. Šemedejeva je, zaradi prevelikih obtežb, s sebe strgala vse, ter pograbila njegovo konzolo, ki je bila že v tem času močno jekleno armiranobetonska. Naslonila se je na podporni zid nasipa, razprla svoji dolgi paličji in se prepustila obdelavi strokovnjaka na področju kinematike in dinamike. Tudi Trdotič je začel z gradbenimi posegi, roko je položil na njeni valujoči kvadratni paraboli, ki sta naenkrat imeli izrazita ekstrema. Svoje sidro je nastavil na razpoko v zemljini, ki je pod težo aktivnih pritiskov vse bolj popuščala. Namesto majhnih deformacij so se pričele dogajati velike, ki so pričele majati gradbeno jamo skoraj do točke porušitve. Trdotič je s svojim svedrom penetriral v globine kraške vrzeli. Omejil se je na krožno frekvenco gibanja svojega buldožerja. Frekvenca se je nižala, rahlo je krožil, njegove geosezmične aktivnosti so se pričele zmanjševati, nakar je udaril drugi val potresa, ki jo je skoraj zrušil. Njeni koeficienti varnosti proti porušitvi so bili preveliki, tako da mu ni uspelo doseči devete stopnje po Richterjevi lestvici. Poskusil je ponovno in na novo zapičil svoj klin, ki ga je zabil kar s svojo macolo. Zemljina se je stresla in zaječala, ko je pilot vstopal s svojo maso in veliko gostoto... Tako zakovičen v njeno bogato rastlinje se ni mogel več zadrževati. Izgubil je kontrolo nad bagrom, ki je strastno vozil naprej in nazaj. Rušil je vse pred sabo, tudi podporni zid je ječal poleg Šemedejeve, ki se je naslajala nad zdrsi in zemeljskimi tlaki, povzročenimi od Trdotičevega svedra... Vrtal je... Uporabljal različne nastavke... Hitrosti... Bohotil se je v vrtini, kot bi bila njegovo vsakodnevno domovanje! Sledil je ritmu njenega revizijskega jaška, ki je zahteval več in več in se dreniral v njegovo moškost. Zaječala je: - "Trdotič še-me-dej, pokaži mi, še-me-dej!" Nakar ji je prišlo. Istočasno je izbruhnilo njegovo cementno mleko! Objela je njegovo močno telo, napeto od zadnjih krčev vulkana, ki je eksplodiral v njeni vrtini. Zdrsnila je iz njegovega jekla, ki je izgubljalo svojo stabilnost, se zazrla čez njegova ramena in ugledala serviserja, ki je ravno lezel izpod tovornjaka nekaj metrov stran...
-
Zdravo, Še kratek fedback. Pelko je še enkrat odprl odmično in ja, bila je za zamenjat. Zaradi tega je tudi prišlo do safe moda. Včasih se zgodi, da avto pri 2500-3000 vrtljajih nima toliko moči, kot bi jo moral imeti (mogoče odprt EGR). Občasno pa tudi v prostem teku, nekje pod 1250 vrtljaji, v kabini začutim nek čuden vakuumski zvok oz občutek. Težko opišem, ampak kot da bi avto padel že pod 1000 vrtljajev. Ugasnil bi še EGR, kontaktiral sem miha20, ampak mi še ni odpisal. Hvala vsem za pomoč. Lp. -
Tole se je @Bini verjetno slikal v Ferrarijevem prodajnem salonu ... Poleg tega pa si tak avto marsikdo nabavi kot nalozbo... in ponavadi ne izgublja vrednosti, ce stoji ... -
Tega najbrž ne bom nikoli razumel. Tak avto ni 2€. Da ga kupiš zato, da se potem nikamor ne pelješ in da leta stoji pri miru... Jah, no, vsak ima svoje veselje...
-
Priporočeno sporočilo
Pridružite se pogovoru
Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.