Lestvica
Priljubljene vsebine
Prikazane so vsebine z najvišjim ugledom 12. 09. 2022 v Zadnja sporočila
-
7 točk
-
5 točk
-
4 točke
-
4 točke
-
Ni samo dpf filter. Očistiti moraš en kup stvari zraven, če nočeš, da, se ti kmalu dpf zopet zapacka.3 točke
-
Zdej mi pa naj nekdo razloži to logiko... "mOrMo mEt šIbKe mOtOrJe dA zNiŽaMo iZpuStE"... pol pa vsi lansirajo cel kup SUV-ov3 točke
-
Jaz sem zadnjic tankal v Rijeki... ker je bil preostali range za nekaj km premajhen, da bi prisel do Ilirske Bistrice ... Na koncu sem bil pa se presenecen, da je bilo ceneje ... Sem mislil, da je cena nekaj procentov visja kot pri nas ... Drugace pa tankam ponavadi tam, kjer je prazen rezervoar... oz. ko se prizge lucka, ... Redko sem imel range po racunalniku manj kot 20 km ... Enkrat je tako naneslo, da sem "pozabil" zaviti na crpalko in je bilo do naslednje se toliko, da je bil range na 0, prevozil pa sem se vseeno ene 10 km do crpalke ... Ni pa fajn obcutek ...3 točke
-
Zanimivo razmišljanje - žal je takih veliko (tudi sam mnogokrat, ko recimo kupujem preko spleta). Kot da šolstvo, zdravstvo, sociala, ceste, ... niso naše. Kot da se "naše" konča pri vhodnih vratih v stanovanje. Pa vsi bi radi živeli v urejeni/pošlihtani soseski, deželi, z lepimi cestami itd. 😔 Se pa o tem ne govori veliko - efekt pa bi bil finančno ogromen. Dva tanka goriva doma v Sloveniji, namesto v tujini, za državo pomeni prihodek ene dodatne vinjete!3 točke
-
3 točke
-
3 točke
-
2 točki
-
2 točki
-
Na Mazda servis, da sploh ugotovijo, kaj je težava (prava diagnoza). Saj potem ga lahko pelješ na popravilo kamor hočeš.2 točki
-
2 točki
-
2 točki
-
Lahko potrdim, da je to res. Edino mogoče Italijani imajo boljše ceste(na splošno) v Franciji so pa slabše. In ja, res je, da imamo vsaj ta glavne ceste +avtoceste zelo dobre-gladke.2 točki
-
No ja, v večini naše ceste niso tako slabe. Ne bom rekel, da so idealne, ampak ker mi spomin še služi vem kako je bilo pred 20 ali 30 leti, ko sem nekaj gum poćil in kako feltno zvil v udarnih jamah. Ne vem ampak večina cest na tour the France je izgledala slabših kot tu v Sloveniji, sploh Paris je zgledal kot ena sama jama.2 točki
-
Men je blo pa nekako smešno to, kako so se Hrvati na vse kriplje poskušali izognit Srbom zdaj so se pa srečali prav z njimi... na letališču. To je ta balkanska mentaliteta "lako čemo" pa ne glede, da je Italija preprečila že lani Srbiji nastop na OI. Kot drugo pa je največji problem prav ta neznanska neizenačenost skupin, kjer so naši bili v skupini s štirimi potencialnimi nosilci medalj, Srbija pa v skupini, kjer so z 80% zavzetostjo zmagovali za 30 pik. Niti ene težke tekme niso imeli saj so se več ali manj vsi nasprotniki predali še predno so zaćeli igrati. V izločilnih bojih pa pač predaje ni, taktiziranja tudi ne, saj šteje samo zmaga in Italija je igrala težje tekme kot Srbija, kar jim je zdaj izdatno pomagalo. Proti Italiji so se vse ekipe borile, srbski tekmeci pač ne in to jim je dajalo lažen občutek kako neizmerno dobri so.2 točki
-
2 točki
-
Res je. A v osnovi ni neke velike razlike, ker je cx30 ne tipičen predstavnik suvov. Je bolj aerodinamične oblike in s tem ni tako požrešen, kot večina suvov, ki so bolj oglati.2 točki
-
Se strinjam, samo to je še vedno zgolj teorija. Saj se ve, da obstaja ša n drugih poti, da se denar steče nekam drugam recimo.2 točki
-
Ja rdeca lucka se je prikazala, tako da bom moral takoj ukrepati 🙂 Sem pa malo prebral, da to ni majhen strosek da bo kar lepo okoli 500€ prislo, da se ta filter lepo ocisti, ce je to res bomo pa videli kaj bo Pelko rekel 🙂2 točki
-
2 točki
-
2 točki
-
2 točki
-
Tale članek je objavljen v slovenski izdaji revije History, številka 125/2022, ki je izšla 8.junija 2022: SVETLOBNA MAFIJA JE UGASNILA LUČ Leta 1924 so se sestali največji proizvajalci žarnic (Philips, Osram in General Electric) in pripravili zlobni načrt. Nameravali so skrajšati življenjsko dobo žarnic in si s tem zagotoviti astronomske dobičke. Ženevske ulice so 24.decembra 1924 krasili bleščeči božični okraski. Otroci so s pričakovanjem v očeh zrli v izložbe trgovin, kjer so žarnice osvetljevale božična drevesa in podobe zasneženih pokrajin. Čutiti je bilo prijetno praznično vznemirjenje. Nihče na ulici ni niti slutil, da se medtem proizvajalci žarnic krčevitoborijo za tržne deleže. Na ta božični večer se je v Ženevi srečalo osem največjih svetovnih proizvajalcev žarnic. Anton Philips iz svetovno znanega koncerna Philips je tja pripotoval iz Nizozemske, izvršni direktor podjetja Osram, William Meinhardt, iz Nemčije, predstavniki podjetja General Electric pa so pripotovali iz ZDA. Srečanja so se udeležili tudi mehiški in japonski proizvajalci. To pa ni bilo njihovo prvo srečanje. Pogovori o tem, kako bi lahko njihove tovarne povečale svoj dobiček, so potekali že več mesecev. Na božični večer so se končno dogovorili. Predstavniki osmih največjih proizvajalcev žarnic so ustanovili kartel za nadzor trga. Možje so si segli v roke in ustanovilidruštvo, ki naj bi si prizadevalo "zagotavljati in ohranjati dosledno visoke kakovosti,povečanja učinkovitosti električne svetlobe in spodbujati uporabo svetlobe v korist potrošnikov". V resnici pa so želeli doseči ravno nasprotno. Ker je njihov cilj navzven zvenel odlično, so združenju dali poetično ime Phoebus, kar je vzdevek Apolona, grškega boga svetlobe. Ime je odražalo, kako so se vplivni člani kartela videli same sebe: kot bogove, ki si lahko v imenu dobička privoščijo vse. To ni bil pomemben dogodek samo zato, ker je bil ustanovljen prvi mednarodni kartel v zgodovini, ampak tudi zato, ker je namera proizvajalcev, da zaradi dobičkaposlabšajo svoj izdelek, za vedno zaznamovala kapitalistični svet. Trg je izgubil žar Žarnica se je rodila desetletja pred ustanovitvijo kartela Phoebus. Čeprav je urar nemškega rodu Heinrich Göbel že v 50-ih letih 19. stoletja v svoji newyorški delavnici uspešno poslal elektriko po zogleneli bambusovi vrvi, ki je zažarela v stekleni bučki, iz katere je bil odstranjen zrak, so zasluge za izum žarnice pripadle Thomasu A. Edisonu, ki je izum patentiral leta 1879. Ko se je od leta 1910 začelo širiti električno omrežje, so se začele uveljavljati tudi žarnice z žarilno nitko - sprva v domovih premožnih, ki so z veseljem opustili sveče in plinske svetilke ter se odločili za veliko močnejšo in varčnejšo električno svetlobo. Na začetku 20-ih let 20. stoletja je bila žarnica dobičkonosen posel. Podjetja, kot so bila General Electric, Osram in Philips, so veliko zaslužila s prodajo žarnic za razsvetljavo, ogrevanje in medicinsko uporabo.Leta 1922 je direktor podjetja Osram, William Meinhardt, sedel v svoji pisarni in z zadovoljstvom prebiral podatke o prodaji v preteklem letu - prodali so 63 milijonov žarnic. Naslednje leto pa je prodaja padla na 28 milijonov. Ko se je upadanje nadaljevalo vse do leta 1924, je Meinhardt stopil v stik z drugimi največjimi svetovnimi proizvajalci in rodil se je kartel Phoebus, s katerim so nameravali z zmanjšanjem konkurence in povečanjem dobička situacijo obrniti v svoj prid. Prvo so dosegli na klasičen način - z določitvijo fiksne cene žarnic, dogovorili pa so se tudi o tržnih deležih v vseh državah sveta. Tako so se članikartela izognili dragim cenovnim vojnam. Tržni delež je bil določen na podlagi prodaje vsakegaproizvajalca v preteklem letu. Podjetja so si delila tudi znanje in izkušnje ter omogočila izmenjavo patentov, da bi lahko kartel standardiziral svoje izdelke. A so se člani kartela dobro zavedaliglavnega razloga za padec prodaje: predolgo delujočih žarnic. Strokovnjaki v razvojnih oddelkih so si desetletja prizadevali za optimatizacijo in podaljšanje življenjske dobe žarnic, zato so leta 1924 lahko svetile več kot 2500 ur, preden so se pokvarile. "Lahko bi izdelali žarnice, ki bi delovale 1000 let, a si tega nihče od nas ne želi," je pisalo v internem sporočilu kartela Phoebus. Člani kartela so se zato odločili, da bodo proizvajali žarnice s krajšo življenjsko dobo, kar je bil prvi primer tako imenovanega načrtnega staranja v zgodovini. Potrošniki so tako dobili slabši izdelek, proizvajalci pa so zaslužili, ker so morali kupci pogosteje kupovati nove žarnice. Nove žarnice s krajšo življenjsko dobo Člani kartela Phoebus, ki mu je predsedoval vodja podjetja Osram, Meinhardt, so na sestanku v Ženevi leta 1925 sklenili, da bodo življenjsko dobo žarnic skrajšali za polovico. "Povprečna življenjska doba žarnic se ne sme zagotavljati, proizvajati ali prodajati za nobeno drugo vrednost kot 1000 ur," je kartel zapisal v strogo zaupnem dokumentu, ki je bil objavljen šele 80 let pozneje, ko se je raziskovanja te zadeve lotil nemški zgodovinar Markus Krajewski. Pod pritiskom kartela so inženirji začeli snovati izdelke s krajšo življenjsko dobo. Z drugačno pritrditvijo žarilne nitke in prilagoditvijo sestave materialov so dosegli, da je žarnica prej nehala delovati. Žarnice so postavili v dolge vrste in preizkušali njihovo življenjsko dobo. Tiste, ki so se najbolj približale zahtevi - 1000 ur -, so postale prototipi za množično proizvodnjo. Ko je bilo delo končano, so člani kartela svoje nove žarnice predstavili kot revolucionarne vire svetlobe z močnejšo svetlobo kot kdajkoli prej. Potrošniki, ki niso mogli vedeti za krajšo življenjsko dobo, so navdušeno začeli kupovati nove žarnice. Kartel je strogo nadzoroval izdelke svojih članov. Proizvajalci so morali redno pošiljati vzorce v testni laboratorij v Švici, kjer jih je preizkusil tehnični oddelek laboratorija, saj bi jih "vsaka netočnost drago stala": "S komercialnega vidika je zelo pomembno, da se čas gorenja 1000 ur čim manjkrat preseže, saj že deset ur prekoračitve pomeni izgubo enega odstotka dobička, kar ustreza približno štirim milijonom enot." Mafijske metode kartela Člani kartela so se že od samega začetka orojekta Phoebus zavedali, da bodo morali biti strogi do kolegov, ki ne bodo upoštevali novega standarda. Zato je bil uveden sistem denarnih kazni, ki so začele veljati, če je preizkusni laboratorij v Švici ujel koga, ki je proizvajal žarnice s predolgo življenjsko dobo. Če je bilo ugotovljeno, da žarnica zdrži več kot 2000 ur, je bila proizvajalcu naložena globa 50 švicarskih frankov na tisoč prodanih enot. Če je žarnica delovala več kot 2500 ur, je bila kazen 100 frankov. Za 3500 ur, kar je veljalo skoraj za bogokletje, je bilo podjetje kaznovano z globo 200 frankov. V dokumentih kartela Phobeus najdemo podatek, da je bil neimenovani proizvajalec leta 1929 kaznovan s skupno 118.000 franki, ker ni upošteval kartela. Šlo je za visok znesek, ki je ustrezal ceni 500 novih motornih koles Harley-Davidson. Kartel je izrekel globe tudi, če so podjetja prodala več kot so določale kvote. Številne in visoke globe je občutila družba Tokyo Electric. Leta 1927 so Japonci zaradi skrajšanja življenjske dobe žarnic za petkrat povečali svoje prihodke, a je vodstvo v tem videlo predvsem težavo: "Če bodo naše prihodke požrle visoke kazni, to nima smisla. To nas bo odvrnilo od vsega skupaj." Vodstvo družbe Tokyo Electric pa je - tako kot vsi drugi proizvajalci - vedelo, da bo cena bistveno višja, če se bodo odločili izstopiti iz kartela. Prodajne številke v 20-ih letih prejšnjega stoletja govorijo zase: leta 1926 so proizvajalci kartela prodali 336 milijonov žarnic. Štiri leta pozneje se je prodaja povečala na 421 milijonov. A uspeh ni trajal večno. Kartel je izgubil cenovno vojno Phobeus je začel izgubljati vpliv že v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Da bi povečali dobiček, je kartel ohranjal visoke cene, čeprav so se proizvodni stroški nižali. To je novim podjetjem omogočilo, da so svoje žarnice prodajali veliko ceneje, zaradi česar so potrošniki pozabili na stare velikane. Družba Tokyo Electric, ki je pripadala kartelu, ni imela nadzora nad stotinami družinskih podjetij, ki so nastajala po vsej deželi in trg dobesedno zasipale z žarnicami. Kmalu so na trg začele prihajati poceni alternative in člani kartela Phoebus so bili nemočni. Kartel je poskušal konkurentom groziti s tožbami, a so bile njihove grožnje neučinkovite, saj so se patenti kartela v zgodnjih 30-ih letih prejšnjega stoletja iztekli. Med letoma 1930 in 1933 se je prodaja kartela zmanjšala za več kot 20 odstotkov, čeprav se je svetovni trg zaradi vse večje elektrifikacije tovarn in gospodinjstev močjo povečal. Ko je leta 1939 izbruhnila druga svetovna vojna, so se Meinhardt in njegovi zarotniki odločili, da bodo Phoebus ukinili, povprečna življenjska doba standardne žarnice pa je ostala 1000 ur in tako je še danes. Zamisel o načrtovanem staranju, pri katerem je izdelek namerno izdelan tako, da se prej pokvari, je postala pomemben dejavnik v industriji izdelkov široke porabe. "Vsi proizvajalci kakovostnih izdelkov menijo, da je izdelek, ki se nikoli ne izrabi, poslovna tragedija," so leta 1928 zapisali v ameriški oglaševalski reviji Printers' Ink. Zdi se, da to za številna podjetja velja tudi danes. Sm kmet an s hribu doma, zato se na te stvari ne zastopm prou preuč, ma če sm prou zastopu, je moja lopata dimenzionirana tako, da je omejeno, koliko ljudi lahko "prelopatam" - potem se pa zlomi. Bom naredil lopato sam doma, pa bo bolj trpežna... In ko to berem, sedim in premišljujem. Namerno je narejeno, da se pokvari. In da je treba kupit novo. In s starim ni kam drugam kot - v kanto. Se pravi je ves sodobni svet naravnan tako, da proizvajamo odpadke. Ja, vem, večino se da reciklirat, ampak... Za samo proizvodnjo je potrebna energija, nastajajo pa tudi emisije. Tudi za razgradnjo in reciklažo je potrebna energija, nastajajo emisije, pa čisto vsega se spet ne da reciklirat. Zakaj sem se spotaknil ob to? Zato, ker mi zadnjih nekaj let trobijo, da bom svet odrešil, če prodam turbo-dizle in kupim štromarje...2 točki
-
2 točki
-
2 točki
-
2 točki
-
Ja, je. To je bilo še kako leto nazaj v rangu 55-70 jurjev. Sem pogledoval k "Juliji" preden sem Mazdo kupil. Nekako si nisem upal Italijanke, čeprav je lepa ...1 točka
-
1 točka
-
Cx 0,33 proti 0,26 je velika razlika razen če se jajcaš kot kak desus voznik. Pri 80, 90km/h bi ti pritrdil, pri omejitvah na AC 130km/h je pa razlika že velika in brez računanja se upam trditi, da vsaj pol litra.1 točka
-
Če nočeš, da ti režejo DPF je opcija naslednja: DPF čišćenje - Purić d.o.o. WWW.PURIC.HR Očistite svoj DPF filter1 točka
-
Sedaj je pa že kar konkretna razlika v ceni dizla in benzina. 🤔 Dizelca se bo bolj malo vozila okoli.1 točka
-
To bi veljalo ob predpostavki, da bi bili vsi pošteni in zavedni. A vemo, kako je v resnici. 😉1 točka
-
No ja no. Za ceste plačujemo še preveč, pa kljub temu niso bogvekaj. Glede goriv pa, to je pač tržna dejavnost, približno kot ostale. Če dobiš kje ceneje isto kvaliteto (ali še boljšo), zakaj pa ne.1 točka
-
1 točka
-
Jaz tankam ponavadi tudi pri nas, če je le mogoče. A predvsem zato, ker imamo dokaj nizko ceno goriva. Če imeli Italijani nižjo, bi tankal pri njih. Moj denar-moja odločitev. 😉1 točka
-
Ja, Golob sive sorte je to obljubil in upajmo da se bo to uresničilo. Samo da ne bomo na koncu vsi živeli tako kot je Taubi1 točka
-
1 točka
-
Analitiki napovedujejo 10 centov znižanje cene za liter, tako dizla kot bencina.1 točka
-
Ja, sploh ob dejstvu, da imajo profesionalci gume že narejene tako. In če jo potem obrnejo narobe, je za amaterje šele prav obrnjena ...1 točka
-
Sem gledal odbojko Poljska: Brazilija proti tem dvem za naše ne bo kruha. Edina opcija danes z Italijo, AMPAK težko1 točka
-
Ne, zimske so dunlop in ni težav, ker za moje razmere mora biti vrhunska guma. Sej pravim, da so za tebe čisto ok👍1 točka
-
1 točka
-
Vidiš, Putin bi moral dobiti Nobelovo nagrado za ekologijo. Takšno zmanjšanje izpustov izpušnih plinov v Evropi, kot jih je on dosegel ni dosegla niti Greta. Koliko bo snega, bomo pa videli sproti. Nekateri indici v naravi res nakazujejo, da bo huda zima. Če stare izkušnje še veljajo ali pa se je podnebje toliko spremenilo, da taki indici niso več merodajni. Ampak to je že druga tema, tu je govora o zimskih gumah.1 točka
-
1 točka
-
Alex dela v gumarski industriji? 😮 😀 Se bojim, da je to tako kot pri praških. Že 40 let gledam reklame, ko je vsako leto nov 40% bolj učinkovit. Potem mi pa kaže žena sveže oprano zaflekano majico od navadnega solatnega olja, ker flek s 700.000 x bolj učinkovitim praškom kot pred 40-timi leti (1,4 na potenco 40) ni šel ven. 🙃1 točka
-
1 točka
-
Sem imel prej dizelsko sestico D175 z avtomatskim menjalnikom, sedaj pa ze skoraj 5 let bencinsko CX-5 G194 AWD AT… glede na to, da je avtomatik, vozim podobno kot prej z dizlom… navora je nekaj manj… le bolj na obrate gre med pospesevanjem… Poraba prej z dizlom je bila v povprecju okoli 7,5… sedaj s CX-5 G194 pa je okoli 8,5 l/100 km… pri podobnem rezimu voznje… Sem generalno gledano bolj zadovoljen sedaj z bencinarko, kot prej z dizelsko sestico… Pri rocnem menjalniku pa se je verjetno treba malo drugace navaditi voziti… Ce si prej s sestico imel povprecno porabo 7,2 bos po mojem mnenju pri CX-5 G194 AWD AT imel kaksen liter vec… pri bencinarju porabo dvignejo kratke voznje in po mestu… Ce imas vec relacijske voznje, je poraba jitro manjsa za par decilitrov…1 točka
Ta lestvica je nastavljena na Ljubljana/GMT+02:00