Slivka

Čuj, f totem Maribori bi jaz moral nekomu plačat in od njega prevzet eno gravirano in lakirano ploščico. Mož ni navdušen nad pošiljanjem številke TRR, ket je veliko zlorab. Ko stvari dozorijo in bo pripravljeno, bi se našel kak Mazdaš s tistega kraja, da založi denar, vzame ploščico in mi jo po pošti pošlje na moj naslov?

Ali pa hladijo kable, ker so trije hkrati priklopili električna vozila na polnilec...

Me je šef poslal na službeno pot in mi dodelil Renault Megan Grandtour 1,9 dci. Dokler sem imel staro Mazdo 5, sem za Renaulte govoril, da so rena. Po enomesečnem lastništvu FucksWagna mi je pa stari Renault fenomenalen in prav užitek je, ko enostavno zaženeš motor in voziš - brez da bi moral polovico poti programirati, kaj naj multifunkcijski zabaviščni center na štirih kolesih počne in česa ne. In brez kupa dodatkov, ki delujejo po svoje in ti odvračajo pozornost od prometa okoli in terjajo pozornost zase. Pa še pelje se lepo, skoraj kot Mazda 5. Ja, nizko sem padel...

Tole je pa del mojih hišnih ljubljenčkov: Sicer ne znajo dat tačke, znajo pa lepo cvrčati v olju in takrat tudi lepo dišijo...

Torej si dozorel za politika. Na naslednjih volitvah imaš moj glas.

- »Grozno se počutim! Žena mi je ušla in s seboj odnesla ves denar, ki sva ga imela!« - »Potem imaš pa še srečo!« - »Kakšno srečo neki?« - »Meni je pobrala ves denar pa je še vedno z menoj!«

- »A ti je poplava kaj poškodovala hišo?« - »Še ne vem.« - »Kako še ne veš?« - »Je še nisem našel...«

Direktor, vodja in pripravnik so se odpravili na kosilo in gredoč po parku nenadoma zagledajo staro oljno svetilko. Ko jo podrgnejo, se iz nje v dimu prikaže duh. Duh spregovori: - »Ponavadi izpolnim tri želje, ker pa ste trije, izpolnim vsakemu eno. Torej, povejte, kaj si želite!« - »Najprej jaz, najprej jaz!« se oglasi pripravnik. »Želim si biti na Bahamih, prevažati se po morju z gliserjem in pozabiti na vse skrbi!« Puf in izgine! - »Zdaj pa jaz, zdaj pa jaz!« zavpije vodja ves presenečen. »Naj bom na plaži na Havajih, daj mi osebno maserko, zraven pa neskončno zalogo Pine colade in poleg mene ljubezen mojega življenja!« Puf in izgine tudi on! - »Zdaj pa še ti,« se duh obrne k direktorju. - »Poskrbi,« pravi direktor, »da bosta tadva na delovnem mestu še pred kosilom!« NAUK ZGODBE: Direktor naj ima vedno prvo besedo.

- »Kako je kaj z novo zaposlitvijo?« - »Kot v raju!« - »Tako dobro?« - »Ne, vsak trenutek me lahko naženejo...«

- »Ali si slišal? Naš šef je umrl.« - »Sem.« - »In ves čas se sprašujem, kdo je umrl z njim.« - »Kako to misliš ... "z njim"?« - »Pisalo je: „Z njim je umrl eden naših najbolj neutrudnih delavcev“...«

- »Jaka, kakšen poklic ima tvoj oče?« - »Zaposlen je v industriji prihodnosti.« - »Resno? Kaj pa počne?« - »Tiska koledarje...«

Športni novinar sprašuje profesionalnega boksarja: - »Povejte, kdo vam je v vaši karieri zadal najtežji udarec?« - »Davčna uprava...«

Direktor vpraša delavca: - »Od kdaj delate v tem podjetju?« - »Od takrat, ko so mi zagrozili, da me bodo odpustili...«

Policisti se odpravljajo v akcijo in komandir ukaže: - »Zdaj vsi naravnajte ure. Tisti, ki imate navadne, jih nastavite na ena in oseminštirideset, tisti z digitalnimi pa na črtica deljeno stolček presta...«

Se odločijo policaji, da bodo prodali dve leti starega policijskega golfa. Pa se z njim odpeljejo na sejem, vendar ga nihče noče kupiti, ker ima prevoženih 200 000 km. Pridejo policaji nazaj do komandirja, mu povedo za kilometražo, on pa reče, da bodo pač zbili km. Pa zbijejo na 20 000, nakar reče komandir: - »Eh, zdaj pa ima tako malo prevoženih kilometrov, da ga bom kar jaz kupil...«

Prometni policist dvigne roko, da zaustavi prehod pešcev skozi križišče. Neka stara gospa se za to ne zmeni in gre mirno naprej. Policist jo ustavi in ji pravi: - »Ali ne veste, kaj pomeni, če dvignem roko?« Gospa odvrne: - »Seveda vem, saj sem bila štirideset let učiteljica. Če dvignete roko, pomeni, da vas tišči...«

- »Zakaj ležite na cesti, gospod?« sprašuje policaj. - »Ma, nekaj sem izgubil.« - »Kaj pa?« - »Ravnotežje...«

Bele? A ni rdeča tista, ta prava?

Se pravi, da mi je IQ v enem dnevu padel iz 95,91 na 92,50...

Napaka! Z vsakim precepljencem bom bolj mislil, kako bi nekoga z lopato...

Po besedah našega računalničarja je tole ena zelo stara, a resnična: - »Izvolite, kako vam lahko pomagam?« - »Pišem svoj prvi e-mail.« - »Prav. Kaj vas muči?« - »Napisal sem črko „a“, ne vem pa, kako naj naredim okrog nje tisti krog?«

- »Halo, imam problem z računalnikom in ne vem, kaj mi je storiti ...« - »Kakšno sporočilo je izpisano na zaslonu?« - »Piše „Hit ENTER when ready“« - »No, in?« - »Kako naj pa jaz vem, kdaj je računalnik pripravljen...«

Na šolskem dvorišču je pretep. Vanj je spet vpleten Tine, zato ga učitelj vpraša: - »Ali si ti sprožil ta pretep?« - »Začelo se je tako, da je Miha udaril nazaj!«

- »Mama, danes smo se v šoli naučili veliko besed, ki jih še nismo poznali.« - »Lepo, in kako vam je to uspelo?« - »Tako, da smo učitelju na stol nastavili risalne žebljičke...«

Nekako tako kot v tem vicu: - »Zakaj si tvojega soseda pozdravil z „dober večer“? Saj je šele jutro?« - »Ker se mi stemni pred očmi, ko ga vidim ...«