Skoči na vsebino

Poliester

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Ima mogo?e kdo kak?no znanje kje bi lahko dobil ve?jo koli?ino poliestra?

Namre? potreboval bi ga vsaj 10kg ali ve?...

 

se obeta nov projekt :P:P:P

.....:::::Red Devil:::::.....

Napisano

poliester ali epoxi smolo ?

20% mladih vidi svojo prihodnost zelo ro?nato-ostalih 80% pa nima denarja za nakup droge!!

attachmentzbg1.gif
FWD je za ?enske, RWD je za mo?ke, 4WD pa je za invalide

Napisano

Kak?na pa je cena za epoksi-smolo?

 

Bi moral pokrit od 40 do 120 m2 (ne vem ?e to?no, koliko bo ratalo), pa bi rabil nekoga, ki bi mi najprej ob?irno raztolma?il fizikalne lastnosti epoksi-smole. Predvsem odpornost na razli?ne temperature: od -25°C do +60°C.

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

Epoksi je vsaj ene trikrat bolj?i od poliestra. Je pa tudi precej dra?ji. Tudi obstojnost na navedenih temperaturah ni problem. Nisi navedel zakaj bi ga rabil. Pa samo okvirno, ?e se odlo?i? za izdelavo laminata.

 

Cene na netu za ob?utek, ?e bo? sploh ?el v ta ?pil, so:

20 kg epoksi smole stane 248 ?

7 kg po?asnega utrjevalca 141,25? (toliko ga rabi? za 20 kg smole).

 

Ra?unske vrednosti za ro?no laminiranje pri 35 Vol. % vlaken:

Poraba smole: 128 g/m², Debelina laminata: 0,179 mm, Te?a laminata: 291 g/m²

 

Na podlagi teh razmerj lahko izra?una? porabo epoiksija na m2 v razmerju z debelino.

Tako npr. rabi? nekje 2,2 kg smole s trdilcem za 3mm debel laminat. Pri tej debelini je cena laminata 33,27?/m2 + armirna tkanina min 5,5 ? po m2, kar pomeni ?e cca, 16 ?/m2 po. Skupaj je torej cena 1 m2 3 mm laminata 50 eur.

 

 

Mogo?e ti bo kdo, ki je epoksi ?e uporabil podal natan?nej?e podatke. Jaz sem zgoraj navedene podatke podal zgolj teoreti?no, na podlagi podatkov na netu.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

Uf! To je pa malo druga?e, kot sem si predstavljal. Se bojim, da bo tudi delo s to re?jo malo bolj znanost kot si pa jaz to predstavljam...

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

Uf! To je pa malo druga?e, kot sem si predstavljal. Se bojim, da bo tudi delo s to re?jo malo bolj znanost kot si pa jaz to predstavljam...

 

Pred davnimi leti sem nekaj delal iz poliestra (reljef -zanimivo prav Nanos Trnovsko planoto in najverjetneje tudi Lokavc). Minimalno izku?njo sem pridobil s pomaganjem sodelavcu pri izdelavi "trupla" jadrnice. Ve?je povr?ine je nekako la?je obdelovati. Modrost je v tem, da zme?a? ravno prav?njo koli?ino s trdilcem, da jo porabi? preden se strdi. Nanese se najprej sloj, ki bo viden na zunaj. Ta ponavadi daje kon?ni izgled tako, da barvanje ni potrebno. Pogoj je dobro izdelan in pripravljen kalup. Nato gre armirna tkanina. Na ve?jih neravninah so manj?i kosi, na ravnih pa ve?ji. Armirno tkanino je potrebno prepojiti s smolo, da se lepo ule?e. Ne sme biti lasasta. Zra?ni mehur?ki se morajo "izgnati" izpod tkanine, saj je v nasprotnem laminat slabe kakovosti. Smolo se nana?a s ?opi?i in valj?ki. Za "izganjanje" zraka pa se dobi rebraste aluminijaste valj?ke. Nerodno je to, da se postopoma rokavice pri nana?anju tkanine zama?ejo. To se potem prena?a na ro?aj ?opi?a in po?asi je vse lepljivo. Smola in trdilec imata dokaj mo?an vonj. Zato je potrebno poskrbeti za zra?enje delavnice. Mislim, da se orodje pere z nitrom (sem ?e pozabil).

Po nanosu prvega sloja je potrebno, da se ta utrdi in potem "jovo na novo", toliko slojev kolikor ?eli? imeti mo?an izdelek. Vse v vsemu se da. Postopoma sloj za slojem izpili? znanje in postane? "mojster".

 

Razlike med delom s smolo in epoksi ne bi smelo biti, razen v primeru, da se za armiranje uporabljajo karbonska vlakna. Na TV sem gledal kako se morajo karbonski laminati zape?i na dolo?eni temperaturi.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

  • 5 mesecev kasneje...
Napisano

Pred davnimi leti sem nekaj delal iz poliestra (reljef -zanimivo prav Nanos Trnovsko planoto in najverjetneje tudi Lokavc). Minimalno izku?njo sem pridobil s pomaganjem sodelavcu pri izdelavi "trupla" jadrnice. Ve?je povr?ine je nekako la?je obdelovati. Modrost je v tem, da zme?a? ravno prav?njo koli?ino s trdilcem, da jo porabi? preden se strdi. Nanese se najprej sloj, ki bo viden na zunaj. Ta ponavadi daje kon?ni izgled tako, da barvanje ni potrebno. Pogoj je dobro izdelan in pripravljen kalup. Nato gre armirna tkanina. Na ve?jih neravninah so manj?i kosi, na ravnih pa ve?ji. Armirno tkanino je potrebno prepojiti s smolo, da se lepo ule?e. Ne sme biti lasasta. Zra?ni mehur?ki se morajo "izgnati" izpod tkanine, saj je v nasprotnem laminat slabe kakovosti. Smolo se nana?a s ?opi?i in valj?ki. Za "izganjanje" zraka pa se dobi rebraste aluminijaste valj?ke. Nerodno je to, da se postopoma rokavice pri nana?anju tkanine zama?ejo. To se potem prena?a na ro?aj ?opi?a in po?asi je vse lepljivo. Smola in trdilec imata dokaj mo?an vonj. Zato je potrebno poskrbeti za zra?enje delavnice. Mislim, da se orodje pere z nitrom (sem ?e pozabil).

Po nanosu prvega sloja je potrebno, da se ta utrdi in potem "jovo na novo", toliko slojev kolikor ?eli? imeti mo?an izdelek. Vse v vsemu se da. Postopoma sloj za slojem izpili? znanje in postane? "mojster".

 

Razlike med delom s smolo in epoksi ne bi smelo biti, razen v primeru, da se za armiranje uporabljajo karbonska vlakna. Na TV sem gledal kako se morajo karbonski laminati zape?i na dolo?eni temperaturi.

V zadnjem mesecu sem obnovil izku?nje s poliestrom. Delam na precej velikem projektu izdelave "kape" avtodoma, ki ga  predstavlja sestavina kabine s ?asijo Renault master in kamp prikolice Tabbert. Zadeva bo dolga 7,30 m in izdelava poliesterske spojlerske kape je velik izziv. Najprej je bilo potrebno narediti originalen model kalupa na "poro?emih" delih avtodoma, nato izdelava kalupa in na koncu izdelava kape, ki je v zaklju?ni fazi. Lahko povem, da gre za mukotrpen posel z ne?tetimi cach- 22. Torej, ?e kdo rabi izku?nje iz prve roke, sem na razpolago, oziroma bom, ko bodo glavna dela ?la proti koncu.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

Seveda daj slike. A se potem to da registrirat kot avtodom? Ker ideja je dobra samo je pa potrebno ogromno dela.

Za vse vaše ideje urejanja okolice   www.gabioni.si

 

post-24-0-89526200-1520847770_thumb.png

 

 

  34419_1.png  33631_1.png 34319_1.png

Napisano

Slikce

 

 

Slikce

?al imam zelo malo ?asa z ukvarjanjemz novo verzijo foruma in nisem ?e pogrunatal kako se dodajo slikce, saj je razlika med preteklim in sedanjim.. Pojasni na hitro postopek dodajanja slikc. Jih bom dal nekaj za poku?ino. Najprej izdelava modela, nato posnetek kalupa in na koncu izdelek kape, ki se dokn?uje v teh dneh.

post-483-0-43624300-1407509792_thumb.jpgpost-483-0-58141000-1407511548_thumb.jpgpost-483-0-88540700-1407511577_thumb.jpgpost-483-0-07488600-1407511594_thumb.jpgpost-483-0-83828500-1407511615_thumb.jpgpost-483-0-31652300-1407511633_thumb.jpgpost-483-0-64898000-1407511647_thumb.jpgpost-483-0-96169900-1407511663_thumb.jpg

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

Zelo dobro zgleda... zdej k zna? lahko pa ?e eno jadrnico naredi? - tko mislim mimogrede ;)

34910_1.png

Napisano

Jaz sem pred leti tudi pomagal pri predelavi kombijev v hladilne komore (za vozit ribe in podobno).

Sirius je zelo lepo opisal postopek.Je pa ?e ena zelo va?na stvar pri tem.

Ko se zme?a smola z katalizatorjem se zna zgodit, da ?e ga damo preve? , pride do tak?ne reakcije,da stvar lahko sama zagori.In ker imamo v delavnici kjer to delamo ponavadi ?e veliko acetona iza ?i??enje (ne nitra) in dodatne smole je lahko katastrofa tu.

Se pravi, nikoli ne pustit smole,ki katalizira brez nadzora.

Mi smo delali takole; za kalupe smo ponavadi uporabljali epoxy smolo, ker je izdelek veliko trdnej?i, nima topil  in predvsem je odpornej?i pri razkalupljenju proti pokanju.

Dobi se ga v razli?nih barvah oz. lahko prime?amo posebne pigmente za ?eljeno barvo.Ponavadi izgleda izdelek bolj gladek kot navadna smola in se ga da izredno lepo spolirat.Pred nana?anjem smole v kalup moramo kalup obvezno  namazati z posebnimi "odvajalci" oz. voski, da izdelek lepo smukne iz kalupa.

Steklena vlakna pa se meri v gramih;bolj fina za preciznej?a dela  in groba za ve?je povr?ine.

Za delo z enim ali drugim je potrebno nekaj vaje in potem je vse skupaj igra?kanje.

Je pa res, da ?e potrebuje? ravne povr?ine obstajajo ?e narejene poliesterske plo??e razli?nih debelin in dimenzij.

Z smolo in vlakni jih samo spoji? skupaj.Tako si prihrani? veliko dela.

 

 

Napisano

Jaz sem pred leti tudi pomagal pri predelavi kombijev v hladilne komore (za vozit ribe in podobno).

Sirius je zelo lepo opisal postopek.Je pa ?e ena zelo va?na stvar pri tem.

Ko se zme?a smola z katalizatorjem se zna zgodit, da ?e ga damo preve? , pride do tak?ne reakcije,da stvar lahko sama zagori.In ker imamo v delavnici kjer to delamo ponavadi ?e veliko acetona iza ?i??enje (ne nitra) in dodatne smole je lahko katastrofa tu.

Se pravi, nikoli ne pustit smole,ki katalizira brez nadzora.

Mi smo delali takole; za kalupe smo ponavadi uporabljali epoxy smolo, ker je izdelek veliko trdnej?i, nima topil  in predvsem je odpornej?i pri razkalupljenju proti pokanju.

Dobi se ga v razli?nih barvah oz. lahko prime?amo posebne pigmente za ?eljeno barvo.Ponavadi izgleda izdelek bolj gladek kot navadna smola in se ga da izredno lepo spolirat.Pred nana?anjem smole v kalup moramo kalup obvezno  namazati z posebnimi "odvajalci" oz. voski, da izdelek lepo smukne iz kalupa.

Steklena vlakna pa se meri v gramih;bolj fina za preciznej?a dela  in groba za ve?je povr?ine.

Za delo z enim ali drugim je potrebno nekaj vaje in potem je vse skupaj igra?kanje.

Je pa res, da ?e potrebuje? ravne povr?ine obstajajo ?e narejene poliesterske plo??e razli?nih debelin in dimenzij.

Z smolo in vlakni jih samo spoji? skupaj.Tako si prihrani? veliko dela.

Nisem opisal vseh podrobnosti, ki si jih ti navedel. Jaz sem izdelal najprej "original", ki slu?i za posnetek kalupa. Povr?ina, ki se vidi ni ?e kon?ni izdelek. Na to gre formula5 vosek, nato nanos glcoata za kalupe na to je ?lo 5 slojev smole z mato. Kljub namazanem "originalu", je bilo precej otepanja pri razdvajanju kalupa, ki je izdelan iz 3 delov. Zaradi velikosti in te?kega dostopa "original ni bil idealno izdelan, ?e posebej na vrhu. Gre za povr?in 2,3x1,3m. Ravne povr?ine so mogo?e igra?kanje, ozki prehodi in vogali pa nikoli ne. Tu so lahko velike te?ave in mo?nosti za zra?ne mehurje. ?e posebej je pomemben prvi sloj iz 225g mate, da se ta sprime z gelcoatom, ker ta ni nosilen in se lahko pojavi luknja na delu z zra?nim mehurjem. Epoxi je seveda lepa stvar, vendar je tu tudi cena. To kar sem jaz delal predstavlja 500 ? za material, ?e bi pa za kon?ni izdelek uporabil epoxi, bi se pribli?al 1000 ?. Glede me?anja pa sem uporabil plasti?no posodo za me?anje barv z oznakami za koli?ino. Trdilec pa sem doziral dozirno fla?ico za Metabond aditive za gorivo, ki ima dozirni del ozna?en z ml. Je pa ?e veliko podrobnosti, ki niso navedene.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

Tole bo kot ka?e res prava mojstrovina!  :rispekt:

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Fanta, ae posebej Alex kje delas? Bom imel coln za obnoviti :)

Nice work!

Sorry, sem ?isto out s temi zadevami.

Ni ve? cajta za igra?kanje.

 

 

Napisano

Fanta, ae posebej Alex kje delas? Bom imel coln za obnoviti :)

Nice work!

To bo? lahko uredil sam. Verjetno ma? kake udarnine, ki jih je potrebno zakrpat in ?e niso velike se da tudi z nekoliko druga?nim postopkom, prav tako poliester. Dobil bo? nasvete in spotoma se bo? u?il dela.

 

Tole bo kot ka?e res prava mojstrovina!  :rispekt:

Kot ?e omenjeno, ni vse tako gladko kot ta del. Na drugi strani se je kalup sprijel z barvo in je pri razstavljanju dobil nekaj "modric", ki jih bo potrebno na originalu popraviti.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

Delo s poliestrom je vse prej kot nekaj lepega. Steklena vlakna in smola so namenjeni zdru?evanju v trdno snov. Ko se postavlja vlakna - mato na mesto, kjer se jo potem obdela, se z rokavicami dotakne? smole, vlakna se lepijo poteb povsod, na rokavice, na orodje. Bolj ko se jih re?uje?, raj?i te imajo.

Tako izgleda kalup (original je ?e spodaj, manjka ?e en sloj)

post-483-0-60280500-1407590447_thumb.jpg

 

Tako pa izgleda orodje (manjkajo ?e ?opi?i)

post-483-0-76131200-1407590476_thumb.jpg

 

 

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

Samo prasanje,a vakuma noben ne uporablja. Drugace pa ko osvojis kako vse poteka je potem samo se skladanje;-) pred casom sem v sluzbi izdeloval bugspoiler za ex sefovega sina. Ce ne vakumiras odvecne smole je vseskupaj skoraj nesmisel ker je poraba prevelika da o tezi ne govorim...stroski so pa tko al tko veliki.Drugace pa bravo bravo bravo.

20% mladih vidi svojo prihodnost zelo ro?nato-ostalih 80% pa nima denarja za nakup droge!!

attachmentzbg1.gif
FWD je za ?enske, RWD je za mo?ke, 4WD pa je za invalide

Napisano

A lahko ?e kak?no sliko od strani prosim.

S strni bo slika, ko bo kapa nalepljena.

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Napisano

super. poslikaj  potek in napredek. Lepo naredi  novo temo v DIY in objavi ;)

20% mladih vidi svojo prihodnost zelo ro?nato-ostalih 80% pa nima denarja za nakup droge!!

attachmentzbg1.gif
FWD je za ?enske, RWD je za mo?ke, 4WD pa je za invalide

Napisano

A lahko ?e kak?no sliko od strani prosim.

Evo eno brez make upa. Po?asi gremo proti zaklju?ni fazi.

post-483-0-26616700-1408384508_thumb.jpg

Nikoli ne bom imel toliko znanja, da se tudi od tebe ne bi nekaj nau?il.

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
    • Očitno sem bil naiven oz. tega nisem nikjer prebral in sem bil prepričan, da lahko polniš s polno močjo ne glede na število vozil.   Dejstvo je torej, da če hočeš hitro polniti, da moraš iskati 400kw polnilnice z max 2 mestoma in potem boš mogoče lahko izkoristil potencial avtomobila. Problem je seveda ker te polnilnice niso za vsakim vogalom
    • Pa sej je to znano. Maksimalno polnjenje je le takrat, ko si sam na polnilnici, takoj pa ko je EV-jev več se pa to razdeli med vse. Če so tam 4 polnilna mesta, verjetno nisi pričakoval, da lahko štirje skupaj polnijo pol z megavatom skupne moči?  Za to bi morali celo dodatno manjšo elektrarno priklopit.
    • Aja pa še to le kot zanimivost. Cca dve desetletji nazaj je pa nekaj kilometrov prej v predoru Dekani zagorela Pahorjeva (takrat je še bil evropski poslanec) Laguna in tudi zgorela. Tko mal za orehe tret.  
  • Kdo je trenutno prisoten (Poglej celoten seznam)

    • Ni prijavljenih registriranih uporabnikov
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.