Skoči na vsebino

P: Krompir

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Letnik 2025, prvi lastnik, dobro ohranjen, toča ga ni dobila nikoli, ... ... ...

 

Cena: 0,90€/kg.

 

Po dogovoru možna dostava po Goriški in Posočju, mogoče do Ljubljane, za večjo količino tudi drugam...

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

Še znamko nisi povedal tolk da vem a je za dirkat al je bolj težke sorte.

33112_1.png

Napisano

Katero pa imaš sorto in ali je "univerzalen" ali bolj za kuhanje, pečenje, itd.? :)

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano
pred 2 urama je Shrek napisal:

Ja...koliko gre na vrhu Vrhniškega klanca? 

 

....nč kej dost, če božaš ženo po kolenu.

33112_1.png

Napisano
pred 19 urami je Boss napisal:

Še znamko nisi povedal tolk da vem a je za dirkat al je bolj težke sorte.

 

Belarosa in Marabel. 

 

Jah, surov je bolj težek za prebavit...

 

 

 

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano
pred 17 urami je Z M A J napisal:

Katero pa imaš sorto in ali je "univerzalen" ali bolj za kuhanje, pečenje, itd.? :)

 

Belarosa in Marabel. 

 

Mah, kar univerzalen. Vsaj mi ga uporabljamo za vse...

  • Všeč 3
  • Hvala 1

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano
pred 19 urami je FuManchu napisal:

Krompir je samo revma in nič drucga🤣

 

Ma je tudi shujševalna (preden ga usadiš in opleveš) pa tudi kot solarij, ker kar lepo zagoriš tam na njivi.

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano
pred 9 urami je Shrek napisal:

Ja...koliko gre na vrhu Vrhniškega klanca? 

 

Poslušaj, ti si pa res tamestn pa pojma nimaš, zato se raje ne oglašaj!

 

To ni fižol, pa da boš pasulj skuhal ven in potem meril, koliko gre na vrhu Vrhniškega klanca...

 

 

 

 

 

 

pred 7 urami je Boss napisal:

 

....nč kej dost, če božaš ženo po kolenu.

 

Če se pošteno naješ pasulja, dvomim, da bo tako blizu, da jo boš božal po kolenu...

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano (urejeno)

Slivka, si njivo, na kateri je krompir zrastel, kdaj šprical s pesticidi (herbicidi, fungicidi,...)? 

 

تومور مغزی چیست؟ | سلول سبز

Popravljeno od Janez007
Napisano
Pred eno uro je Slivka napisal:

V glavnem 10 vprašanj, krompirja pa ne bom prodal niti kilo...

Boš 😇

Napisano

Slivka, daj no, pa menda ti ni avtomobilski forum glavni adut za prodajo domačega krompirja? :)

  • Haha 2
  • Zmeden 1

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano
dne 20. 7. 2025 ob 15:32 je Janez007 napisal:

Slivka, si njivo, na kateri je krompir zrastel, kdaj šprical s pesticidi (herbicidi, fungicidi,...)? 

 

تومور مغزی چیست؟ | سلول سبز

 

 

Sem šele zdaj opazil, da je še eno vprašanje...

 

Torej, kar pridelujem, je v prvi vrsti zame in za družino (moja sestra, ženina sestra, tast, moj stric, ženini strici, ...). In temu primerno je pridelano. Vse, od krompirja, puranov, solate, kokošjih jajc, medu, povrtnine, ... ... ... Se pa vedno zastavi z malo večjo količino, pa kar ostane (po tem, ko mi napolnimo naše shrambe), se proda med prijatelje in znance.

Če je škropljeno? Seveda je. Ker če ne bi škropili, bi vsi škodljivci od blizu in daleč prišli sem, ker je tudi drugod škropljeno. Razlika je le, s čim se škropi, koliko se škropi in kdaj se škropi. So modeli, ki gredo v Bosno in fitofarmacevtska sredstva kupujejo tam, ker ni omejene količine in ne potrebujejo nobenega izpita za to. In obilno zalivajo njive. Se pa pri nas dobijo tudi sredstva, ki se jih lahko uporablja celo v ekološkem kmetijstvu.

Koliko je škropljeno in s čim je škropljeno? To si lahko odgovoriš kar sam - ob dejstvu, da vse, kar pridelujem, v prvi vrsti pridelam zase in za svojo družino.

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano
pred 13 minutami je Slivka napisal:

 

 

Sem šele zdaj opazil, da je še eno vprašanje...

 

Torej, kar pridelujem, je v prvi vrsti zame in za družino (moja sestra, ženina sestra, tast, moj stric, ženini strici, ...). In temu primerno je pridelano. Vse, od krompirja, puranov, solate, kokošjih jajc, medu, povrtnine, ... ... ... Se pa vedno zastavi z malo večjo količino, pa kar ostane (po tem, ko mi napolnimo naše shrambe), se proda med prijatelje in znance.

Če je škropljeno? Seveda je. Ker če ne bi škropili, bi vsi škodljivci od blizu in daleč prišli sem, ker je tudi drugod škropljeno. Razlika je le, s čim se škropi, koliko se škropi in kdaj se škropi. So modeli, ki gredo v Bosno in fitofarmacevtska sredstva kupujejo tam, ker ni omejene količine in ne potrebujejo nobenega izpita za to. In obilno zalivajo njive. Se pa pri nas dobijo tudi sredstva, ki se jih lahko uporablja celo v ekološkem kmetijstvu.

Koliko je škropljeno in s čim je škropljeno? To si lahko odgovoriš kar sam - ob dejstvu, da vse, kar pridelujem, v prvi vrsti pridelam zase in za svojo družino.

 

No pa sem le dočakal odgovor, hvala ... razumem. 🙂

Moj oče je pred leti obdeloval svojo njivo, prideloval zase tudi krompir (pri dobri letini je pridelal okrog 20 zabojev krompirja), kjer res ni nič šprical. Koloradske hrošče je pobiral na roke ... Je pa res, da je kmet šprical sosednje njive in vprašanje, koliko škropiva je zaneslo tudi na našo njivo ...

Zanimal bi me res pravi BIO krompir, sem pa vesel, da poveš pošteno. 

 

Napisano

Moja je pekla kruh iz BIO moke. Nekaj kilometrov daleč je BIO mlin, sam sem ga poimenoval "Pri zlatarju". Cena moke astronomska. Imel je samo eno napravo za mletje, komaj kaj večjo od tistih v supermarketih za mletje kave (sploh ne vem, če so še). Zraven je ime pa cele velike palete BIOmoke. Od bele, črne, koruzne, ovsene, ajdove...

Ne verjamem da je tisto on namlel s tisto mašinco, res je zgledala kot maketa.

 

Sedaj moko za kruh kupujemo v Moravški zadrugi. Zaradi pesticidov v njej zanesljivo zgubimo kakšen mesec življenja, ampak se to skompenzira s tem, da se ne sekiramo zaradi občutka, da nas nekdo nateguje.

 

Pomembno je, da je hrana BIO. Če slučajno zaradi nje dobiš drisko, je tudi ta BIO.

The only aproved cure for too much fun is three much fun!

 

 

Napisano

Ja, vem da je BIO mamljiva oznaka za pridelovalce, da donos za enak pridelek potrojijo ali še več.

 

Sicer pa imam izkaznico za nakup fitofarmacevtskih sredstev, da 2x letno poškropim češnjo ...

 

Brez je res težko, na 12m2 velikem vrtu mi gosenice, plesen, itd uničijo pol pridelka ... ampak vrta ne škropim.

 

Napisano

Jaz ne škropim nič. Tudi sadno drevje ne. Za pognojitev vrta uporabljam briketiran kurji drek😎

N7rRRL1.jpg

Napisano
pred 2 minutama je FuManchu napisal:

Jaz ne škropim nič. Tudi sadno drevje ne. Za pognojitev vrta uporabljam briketiran kurji drek😎

Jaz tudi ne, bomo videli sicer koliko krompirja in kakšen bo zrasel na vrtiču, ampak kar bo, bo res DOMAČE. Pred sezono dodam konjski gnoj z bližnje kmetije. :) 

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Jaz sem z konjskim gnojem zaključil. Samo enkrat mi ga je sosed dal. 

 

N7rRRL1.jpg

Napisano

Ja, samo plevel si prineseš v vrt! 

Jaz 2x špricnem hruške, nashi in paradajz po potrebi druga pa je vse BIO.... :jupiii:

Krompir imam zgodnji in je brez šprica za zimo ga pa kupim tu in ta pa še vedno diham kakršnihkoli pač je.... :nevem:

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • Kje je proizvodnja bolj ekoloska je stvar debate... Oboji niso ravno ekoloski  ... Ampak je to samo v prozivodni fazi... Kaj pa v fazi rabe? Je tam tudi ICE bolj ekoloski od EV?   
    • Pa vina bo letos tudi manj. Pomanjkanje vode postavlja pod vprašaj samooskrbnost z le tem.  
    • Vode imamo bistveno več kot arafati, Afrika in večina drugih delov sveta. Zaradi vode ne bomo vzeli konca ...
    • Pa ljudje božji, potegnite že enkrat glavo iz riti. Pojdite v salone, poglejte in zapeljite nove električne avtomobile iz Kitajske.   Če kdo zna narediti dobre EV, so to danes Kitajci! A Xpenga z VW značko boš pa koval v zvezde, ali pa Changana z Mazda značko?   Potem pa pojdite v salone EU proizvajalcev in poglejte, kako žalost dobite za primerljiv denar ...
    • Seveda boš našel kako tako študijo. Ampak če boš odprl oči, boš na eno tako našel sto takih, ki ugotavljajo drugače. Ker lahko AI prečeše splet hitreje od naju, je tu povzetek:   Velika večina znanstvenih študij življenjskega cikla (LCA) ugotavlja, da so baterijska električna vozila (BEV) na dolgi rok (celotni življenjski cikel) bolj ugodna glede emisij toplogrednih plinov (GHG) kot primerljiva vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem (ICEV). Obratne ugotovitve so redke in omejene na specifične pogoje. Konsenz glede GHG emisij Pregledi literature, meta-analize in velike primerjalne študije (ICCT, IEA, Argonne National Laboratory, Nature-publikacije in druge) dosledno kažejo prednost BEV: V večini regij sveta imajo današnji BEV približno 40–73 % nižje življenjske GHG emisije kot primerljivi bencinski/dizelski avtomobili (odvisno od regije, velikosti vozila, mešanice električne energije in predpostavk o življenjski dobi/kilometrih). Primeri: ICCT (2025, EU): BEV približno 73 % nižje emisije kot bencinski ICEV (do 78 % z obnovljivo elektriko). Dodatne emisije iz proizvodnje baterije se povrnejo po približno 17.000 km (1–2 leti). ICCT (globalne primerjave 2021 in posodobitve): že za vozila iz leta 2021 prednost 60–69 % v Evropi/ZDA, 37–45 % na Kitajskem, 19–34 % v Indiji; prednost se z dekarbonizacijo omrežij še povečuje. IEA (Global EV Outlook): globalno približno polovične življenjske emisije glede na ICEV (ali še boljše v scenarijih hitrejše dekarbonizacije). Študije za ZDA (vključno s tržno širokimi analizami 2023–2025 modelov): BEV nižje emisije v skoraj vseh scenarijih in v vseh okrožjih celinske ZDA; prednost pogosto 60–70+ %. V eni od podrobnejših pregledov literature (znotraj-študijske primerjave) je 23 študij našlo nižji globalni potencial segrevanja (GWP) za BEV glede na ICEV, medtem ko je le 5 študij našlo obratno (predvsem v scenarijih z zelo umazanimi omrežji, močno odvisnimi od premoga, npr. deli Indije, Kitajske ali Litve). Knobloch in sodelavci (analiza 59 regij): v 53 regijah, ki predstavljajo 95 % globalnega transportnega povpraševanja, BEV znižajo življenjske emisije glede na ICEV. Prednost narašča z: čistejšim električnim omrežjem, daljšo življenjsko dobo / več prevoženih kilometrov, izboljšavami v proizvodnji baterij in recikliranju. Break-even točka (ko BEV postane boljši od ICEV) je danes tipično med 15.000 in 50.000–120.000 km, odvisno od regije (hitreje v Evropi/ZDA, počasneje na Kitajskem pri zelo umazanem omrežju). Kdaj študije ugotovijo obratno ali mešane rezultate? Študije, ki najdejo višje ali primerljive emisije BEV, so redke in skoraj vedno omejene na: zelo umazana električna omrežja (visok delež premoga) + kratka življenjska doba vozila, starejše podatke o proizvodnji baterij (emisije iz proizvodnje baterij so se medtem znižale), ali fokus na ne-GHG vplive (npr. poraba vode, rudarjenje mineralov, toksičnost, vplivi na dihala v nekaterih lokalnih kontekstih). Nekatere študije poudarjajo, da BEV niso nujno boljši pri vseh okoljskih kategorijah hkrati (npr. višji vplivi iz rudarjenja litija, niklja, kobalta), medtem ko so pri lokalnem onesnaženju zraka (NOₓ, PM) in GHG skoraj vedno boljši. Hibridna vozila (HEV) so boljša od klasičnih ICEV, a občutno slabša od čistih BEV.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.