Prijavi

Ja, takrat so bili tajkuni, ki so jih potem s krizo po prstih dobili. Zdaj so pa drugi načini, banke so vseeno malo bolj pazljive, da ne padejo v te dogovore. Samo nekateri ljudje poznajo obhode. Načeloma je zgodba podobna, samo na drugačne načine se počne.

Tako lepo začneš pisati, pa ga vmes userješ in vsako razlago popačiš tako, kot ti paše oziroma tako, da "svoje" ne očrniš. Pod obema vladama se je privatiziralo, oziroma kradlo, .oziroma tajkuniziralo. Zgodnja privatizacija je pričela  z  graditvijo nacionalnih šampionov v tem športu-  (LDS / leva opcija) V 90. letih in začetku 2000-ih, ko je bil na oblasti  LDS (pod vodstvom Janeza Drnovška). Certifikatska privatizacija ali Mencingerjev model: Postavil je temelje za kriminalno postopno preoblikovanje družbene lastnine v zasebno.  Akumulacija moči. V tem obdobju so se oblikovale t. i. "paradržavne" strukture (KAD, SOD) ter omrežja, ki so omogočila, da so posamezni direktorji (tisti z ugodnimi političnimi povezavami na levi) pridobili odločilne deleže v podjetjih.   Po izbruhu bančne in finančne krize je pod pritiskom Evropske unije in mednarodnih tržnih ustanov prišlo do neposredne prodaje državnih podjetij. Vlada Alenke Bratušek je potrdila seznam podjetij za privatizacijo (npr. Telekom Slovenije, NKBM, Aerodrom Ljubljana, Cinkarna Celje).   Izvedba prodaj: V času vlade Mira Cerarja je bil izveden večji del teh prodaj (prodaja NKBM skladu Apollo, Aerodrom Ljubljana Fraportu, Helios, NLB ipd.).   Pravno in ekonomsko podlago ter omrežja za privatizacijo so v 90. letih postavile leve vlade, medtem ko je prišlo do menedžerskih prevzemov ("tajkunizacije")  tudi pod desničarsko vlado. Kasnejšo neposredno prodajo tujim kupcem pa so pod mednarodnim pritiskom izvedle spet vlade leve sredine. Tajkunizacija je bila tako rezultat sistemskih pomanjkljivosti in odločitev obeh političnih polov. Tako da, Dragi moj Boss, oboji so kradli in kradejo še vedno, da boli glava. Če verjameš, da so tvoji nedolžni si precej naiven za svoja leta. 🤗

T14 gen.3 so mi mal sumljivi... tipkovnice oziroma določene tipke po skoraj točno treh letih, od začetka uporabe, odpovedujejo poslušnost. Ne niso bile polite in iz praktično nič garancijskih posegov je zdaj po treh letih kar mala epidemija. K sreči smo se namesto za 3. letno zdilal za 5 letno garancijo tako, da vse to bo šlo na servis.    4. generacija izgledajo bolje in še nekoliko hitrejši saj imajo DDR5 notri. 5. in 6. generacija tud niso slabi. Prihaja pa zdaj 7. generacija, kjer bo bolj modularna zasnova, saj se bo dal recimo samo odšraufat USB-c konektor in ga zamenjat z drugim brez menjave celotne plate. 

Od kar sem desničar se situacija kar dobro popravlja. 

Ja to se je vedno treba spomnit na tajkunizacijo v letih 2004 in 2008, ko so Slovenske banke v povezavi z naročili politike financirale marsikaterega bodočega Slovenskega tajkuna za privatizacijo. Kljub temu, da je šlo za poceni kredite ta denar ni šel v razvoj podjetij ampak v čisto tajkunizacijo in privatizacijo (Merkur, Istrabenz, Pivovarna Laško, Mercator, itd). In to vse z žegnom politike, točno tiste, ki je tudi danes na oblasti. Ja Recimo NKBM in NLB sta bila takrat še v večinski državni lasti in politika je izbirala nadzorne svete, ki so narekovali kaj morajo banke delat in komu dati kredit.   Potem je bil pa še tu gradbeni sektor, ki se je tudi pečal z vladajočo politiko, ter s prenapihnjenimi cenami nepremičnin in zemljišč, še dodatno zavajal ter manipuliral z zastavami nepremičnin za odobritev kreditov. Spet z žegnom vlade in politike.   Ljudje v kreditnih odborih so morali dobesedno mižati in se delati, da nič ne vidijo, če so želeli obdržati službe in ja, marsikdo z vestjo je takrat dal odpoved in zapustil banke.   Za piko na i pa je bila še svetovna finančna kriza, ki je pokopala še tisto možnost, da bi tajkunizacija celo uspela. Recimo "megasposobni" finančni minister Bajuk je še leta 2008 razlagal, da eni pravijo, da kriza je drugi pa ne, a vse se je že lomilo in krahiralo.    Ja tako to zgleda, če ima politika prevelik vpliv in zato tudi taka želja se vedno znova in znova povzpeti na vrh in pokrast še tisto kar je ostalo.