ev Elektromobilnost

[dvorjan]

Eh, moj mačkon, bo treba plašnice sneti ...

 

Prvo kot prvo. Govora je bilo o samooskrbi na nivoju posameznika/gospodinjstva, ti si v iskanju rešilne bilke brez argumenta privlekel v debato državo.

Prav, nič hudega. Toda samooskrba na državni ravni ni 100 % zaradi ekonomske logike elektrogospodarstva, namreč, svojo elektriko večino leta raje drago prodajamo Italijanom in potem ceneje kupujemo od Avstrije in Hrvaške. Evo, zdaj veš.

 

In ker tako rad zagovarjaša fosilna goriva. A veš, kaj s tem delaš državi? In sebi ... Škodo. Vsak evro, ki gre za bencin ali dizel, konča pri takšnih in drugačnih oligarhih, arafatih ali zblaznelemu slovenskemu zetu, skratka v državah, ki spodbujajo nemire po svetu za svojo ekonomsko korist. Vsak evro, ki ga ne bi porabili za bencin ali dizel, bi zelo koristil državi - za socialo, razvoj, sončne panele, kranjske klobase, karkoli drugega kot onesnaževanje okolja s kurjenjem v ne prav učinkovitih toplotnih strojih ...

 

Ironično, za promocijo elektromobilnosti je v zadnjem času največ naredil prav konflikt v Iranu, ki so ga zakuhale ZDA. Vsaka podražitev goriv je reklama za EV ...

[dvorjan]

Aja, pa še kar čakam na odgovor, kako si ti s fosilcem predstavljaš samooskrbo? Boš vrtal v zemljo in postavil rafinerijo?!

[godlike]

pred 10 minutami je dvorjan napisal:

Vsak evro, ki gre za bencin ali dizel, konča pri takšnih in drugačnih oligarhih, arafatih ali zblaznelemu slovenskemu zetu, skratka v državah, ki spodbujajo nemire po svetu za svojo ekonomsko korist.

Kaj pa vsak euro za panel, gre državi, ki tepta osnovne človekove  pravice?

 

To je pa ok?

 

Imamo tudi norveško nafto in plin. Tam ni ogliarhov, samo hranimo norvežane in njihov sklad za penzije.

[dvorjan]

Pravkar je godlike napisal:

Kaj pa vsak euro za panel, gre državi, ki tepta osnovne človekove  pravice?

 

To je pa ok?

 

Imamo tudi norveško nafto in plin. Tam ni ogliarhov, samo hranimo norvežane in njihov sklad za penzije.

Jah, če misliš, da pridejo vsi paneli za fotovoltaiko s Kitajske, lahko tako (omejeno) razmišljaš. Drugače pa jih proizvajajo tudi pri nas (Bisol) in takoj za slovensko severno mejo, v Avstriji.

 

In kakšen je delež norveških energentov v naši bilanci? Je več kot le omembe vreden?

 

Kar pa zadeva samooskrbo - vodo imamo, zemljo tudi (da kaj pridelamo), pa les, elektriko tudi, nafte pa žal ne (vsaj ne za potrebe države). Tako da je elektrifikacija voznega parka za dobrobit države še kako dobrodošla. Pa če si to priznate ali ne.

[godlike]

pred 30 minutami je dvorjan napisal:

In kakšen je delež norveških energentov v naši bilanci? Je več kot le omembe vreden?

Verjetno podobno velik, kot EU made panelov. Poznam Bisol.

 

Samo večina, ki kupi kitajskega štromarja, bo enako šaparala na panelih. 😉

 

pred 31 minutami je dvorjan napisal:

Kar pa zadeva samooskrbo - vodo imamo, zemljo tudi (da kaj pridelamo), pa les, elektriko tudi, nafte pa žal ne (vsaj ne za potrebe države). Tako da je elektrifikacija voznega parka za dobrobit države še kako dobrodošla. Pa če si to priznate ali ne.

 

Omrežje in še 4x omrežje. Dokler ima en v ulici panele, pa noben drugi ne sme imeti (No tako je pri nas).

Pa še to ven meče enemu par hiš vstran, 3 fazni cnc, ko pri polnem soncu gre oblako čez panele. Zdaj bo moral kupiti vmesni tuljavo, da bo nihanja zaradi sosedove fotovoltaike gladil.

 

Dejansko, pa je po nemški študiji, vsak ICE avtomobil na cesti bolj ekološki, kot pa nakup novega električarja.

Ker proizvodnja električarja onesnaži več, kot pa bo moj ICE, dokler ne crkne.

Seveda študija pove, če je ICE za odpad, je potem najbolj ekološki električar.

 

Torej smo vsi razen @Boss, ki je ravno avto kupil. Preklemano bolj ekološki, kot pa da jih prodamo vsi ta trenutek in kupimo nove električarje.

[Mraušk Mčk]

pred 57 minutami je dvorjan napisal:

Aja, pa še kar čakam na odgovor, kako si ti s fosilcem predstavljaš samooskrbo? Boš vrtal v zemljo in postavil rafinerijo?!

 

Že predelujem mašino da bo šla na lesne sekance.

[godlike]

Pa še to. Ravno vode nimamo.

 

Poglej si koliko manj so hidorelektrarne proizvedle letos.

[dvorjan]

pred 6 minutami je godlike napisal:

Dejansko, pa je po nemški študiji, vsak ICE avtomobil na cesti bolj ekološki, kot pa nakup novega električarja.

Ker proizvodnja električarja onesnaži več, kot pa bo moj ICE, dokler ne crkne.

Seveda študija pove, če je ICE za odpad, je potem najbolj ekološki električar.

Seveda boš našel kako tako študijo. Ampak če boš odprl oči, boš na eno tako našel sto takih, ki ugotavljajo drugače. Ker lahko AI prečeše splet hitreje od naju, je tu povzetek:

 

Velika večina znanstvenih študij življenjskega cikla (LCA) ugotavlja, da so baterijska električna vozila (BEV) na dolgi rok (celotni življenjski cikel) bolj ugodna glede emisij toplogrednih plinov (GHG) kot primerljiva vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem (ICEV). Obratne ugotovitve so redke in omejene na specifične pogoje.

Konsenz glede GHG emisij

Pregledi literature, meta-analize in velike primerjalne študije (ICCT, IEA, Argonne National Laboratory, Nature-publikacije in druge) dosledno kažejo prednost BEV:

• V večini regij sveta imajo današnji BEV približno 40–73 % nižje življenjske GHG emisije kot primerljivi bencinski/dizelski avtomobili (odvisno od regije, velikosti vozila, mešanice električne energije in predpostavk o življenjski dobi/kilometrih).
• Primeri:
  • ICCT (2025, EU): BEV približno 73 % nižje emisije kot bencinski ICEV (do 78 % z obnovljivo elektriko). Dodatne emisije iz proizvodnje baterije se povrnejo po približno 17.000 km (1–2 leti).
  • ICCT (globalne primerjave 2021 in posodobitve): že za vozila iz leta 2021 prednost 60–69 % v Evropi/ZDA, 37–45 % na Kitajskem, 19–34 % v Indiji; prednost se z dekarbonizacijo omrežij še povečuje.
  • IEA (Global EV Outlook): globalno približno polovične življenjske emisije glede na ICEV (ali še boljše v scenarijih hitrejše dekarbonizacije).
  • Študije za ZDA (vključno s tržno širokimi analizami 2023–2025 modelov): BEV nižje emisije v skoraj vseh scenarijih in v vseh okrožjih celinske ZDA; prednost pogosto 60–70+ %.

V eni od podrobnejših pregledov literature (znotraj-študijske primerjave) je 23 študij našlo nižji globalni potencial segrevanja (GWP) za BEV glede na ICEV, medtem ko je le 5 študij našlo obratno (predvsem v scenarijih z zelo umazanimi omrežji, močno odvisnimi od premoga, npr. deli Indije, Kitajske ali Litve).

Knobloch in sodelavci (analiza 59 regij): v 53 regijah, ki predstavljajo 95 % globalnega transportnega povpraševanja, BEV znižajo življenjske emisije glede na ICEV.

Prednost narašča z:

• čistejšim električnim omrežjem,
• daljšo življenjsko dobo / več prevoženih kilometrov,
• izboljšavami v proizvodnji baterij in recikliranju.

Break-even točka (ko BEV postane boljši od ICEV) je danes tipično med 15.000 in 50.000–120.000 km, odvisno od regije (hitreje v Evropi/ZDA, počasneje na Kitajskem pri zelo umazanem omrežju).

Kdaj študije ugotovijo obratno ali mešane rezultate?

Študije, ki najdejo višje ali primerljive emisije BEV, so redke in skoraj vedno omejene na:

• zelo umazana električna omrežja (visok delež premoga) + kratka življenjska doba vozila,
• starejše podatke o proizvodnji baterij (emisije iz proizvodnje baterij so se medtem znižale),
• ali fokus na ne-GHG vplive (npr. poraba vode, rudarjenje mineralov, toksičnost, vplivi na dihala v nekaterih lokalnih kontekstih).

Nekatere študije poudarjajo, da BEV niso nujno boljši pri vseh okoljskih kategorijah hkrati (npr. višji vplivi iz rudarjenja litija, niklja, kobalta), medtem ko so pri lokalnem onesnaženju zraka (NOₓ, PM) in GHG skoraj vedno boljši. Hibridna vozila (HEV) so boljša od klasičnih ICEV, a občutno slabša od čistih BEV.