Prijavi
-
Zadnja sporočila
-
-
A to misliš: on ima nutrijo, ona pa prasca...
-
Nadzorni svet meni, da ima podjetje premajhen dobiček. Zato nastavi novega direktorja, brezobzirnega japija, ki ve, kaj je treba storiti. Načrt je jasen: odpustiti vse tiste, ki premalo delajo. Novi direktor se napoti na promenado po pisarnah. V prvi sobi naleti na desetine zaposlenih. Zapiči se v enega, ki se nezainteresirano naslanja na steno, videti je, kot da se naslanja že od nekdaj. Direktor se mu približa, ga ostro pogleda in sikajoče vpraša: - "Ej, ti, koliko zaslužiš na teden?" Tip mu neprizadeto odvrne: - "200 evrov. Zakaj sprašujete?" Šef seže po denarnici in iz nje izvleče dva stotaka, ju zatlači v tipovo roko ter njemu in vsej sobi oznani: - "Evo ti tedenska plača, zdaj pa izgini in se nikoli več ne prikaži!" Tip odkoraka, direktor si ponosno popravi kravato, se razgleda po zaposlenih in z zadovoljnim nasmeškom reče: - "Mi lahko kdo pove, kaj je ta lenuh sploh počel tukaj?" Tišino prekine glas: - "Tukaj nič, le od časa do časa prinese kakšno pico..."
-
Janez je bil "zaprisežen" rasist. Ker pa doma ni našel primernega dela, se je odpravil s trebuhom za kruhom. Po nekaj letih dela v Nemčiji se tako vrača z vlakom nazaj domov. Ko pa pride na vlak, je ta nabito poln. Ko pride do kupeja, v katerem sedijo sami črnci in Šiptarji ter en Kitajec, se zadere: - "Ej ti, barabon Kitajski, marš ven, in da me zbudiš v Ljubljani!" Nato sede na njegov sedež in zaspi. Črnci pa mu, medtem ko spi, namažejo obraz s črno kremo. V Ljubljani ga Kitajec zbudi in Janez odpravi se domov k Mojci. Potrka na vrata, Mojca pogleda skozi kukalo in vpraša: - "Kdo je?" Janez jezno odvrne: - "Kaj ne vidiš, da sem to jaz, Janez?" Mojca pa še vedno ni prepričana: - "Pa nisi to ti, to je neki Črnc..." Janez je že čisto nevozen: - "Pa daj no, ne me zezat, spusti me noter!" Mojca pod vrati potisne ogledalo, Janez se pogleda in pravi: - "Eh, butasti Kitajec, zbudil je črnca namesto mene..."
-
-