Skoči na vsebino

Ogrevanje & izolacija samostojne hiše

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano
pred 4 minutami je ignacij napisal:

No no, brez skrbi da sem prebral, si mogoče pomislil, da ga razumem drugače kot ti, vseved.

 

Sem pomislil, da si ga razumel narobe ja.

The ability to speak does not make you intelligent.

Napisano

No pa dej, razsvetli me, d abom še jaz razumel. Da se razumemo, podpiram, da se na nek način preide na čistejše vire, samo ne na način, da te potem pa stiskajo z novimi dajatvami.

Napisano
pred 3 minutami je ignacij napisal:

No pa dej, razsvetli me, d abom še jaz razumel. Da se razumemo, podpiram, da se na nek način preide na čistejše vire, samo ne na način, da te potem pa stiskajo z novimi dajatvami.

 

No pa bom. Piše ti, da gre za novogradnje, ti pa čivkaš, da bomo šli VSI na elektriko, ker si površno prebral.

The ability to speak does not make you intelligent.

Napisano (urejeno)

Kaj pa strnjena naselja? Pa tudi novogradnje ne bodo imele izbire, ali sem tudi to narobe razumel.

Popravljeno od ignacij
Napisano

Ali je potrebno za nakup peci imeti kaksno posebno dovoljenje? Gres v stacuno, kupis pec, kakrsna ti ustreza… najdes nekoga, da jo zmontira in priklopi, nafilas z drvmi, peleti, oljem, … ali priklopis na cisterno in se grejes… Ali sem kaj spregledal? 

lp

Thomas

image.png
              mazda CX-60 PHEV327 AWD AT Homura

Poraba (bencin)                        Poraba (elektrika)

Mazda CX-60 Startup animation2.gif

 

Napisano (urejeno)

Čez 3 minute te sosed prijavi inšpekciji :D

 

Ta juha se itak ne bo pojedla, bo prej vlada odnehala.

Popravljeno od g.Wankel
  • Všeč 1
  • Haha 1

The ability to speak does not make you intelligent.

Napisano

Ja, klasične peči na drva mislim, da ne moreš več kupit v trgovini. Se pravi, če ti stara dušo spusti, je potrebna predelava. 

Napisano

Saj to, ali je uplinjevalni kotel ali navaden ni nic narobe... se vedno lahko kuris na drva ... 

 

 

 

WWW.FERO-TERM.SI

Ali potrebujete kotel na trda goriva ali kotel na trda goriva z dvema pečima? Fero-Term ima široko paleto kakovostnih kotlov na trda goriva od 20 KW do 69,8 KW.

 

 

WWW.EMUNDIA.SI

Kotli na drva in centralna peč na drva iz naše ponudbe se dobi visoke kakovosti po ugodnih cenah. Na voljo tudi vsa potrebna dodatna oprema.

 

 

....

 

lp

Thomas

image.png
              mazda CX-60 PHEV327 AWD AT Homura

Poraba (bencin)                        Poraba (elektrika)

Mazda CX-60 Startup animation2.gif

 

Napisano

Pozdravljeni! Je kdo pred kratkim kupoval Bramac kritino, da mi priporočate pri komu jo ugodno kupiti? 

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano (urejeno)
pred 13 minutami je Z M A J napisal:

Pozdravljeni! Je kdo pred kratkim kupoval Bramac kritino, da mi priporočate pri komu jo ugodno kupiti? 

 

Priporočam ne kupit Bramac. Vsi sosedje, ki jo imajo, imajo že po 10-tih letih šekasto streho, po 20-tih so že vidni odtenki sive (beton), ... Pa kot pri praških, ne glede na to, da ima vsaka nova generacija Bramaca neprimerno boljši, bolj odporen premaz, in to že 40 let, kolikor  spremljam. Sam bi se še enkrat odločil za opečno kritino.

 

Mi smo ga položili enkrat pri starših. Ena paleta se je zdrobila že med polaganjem (lomili so se koščki na vogalih, ker se očitno beton ni ustrezno strdil, pa so ga že prodajali), o odpornosti premaza pa sem že vse povedal. Takrat smo zraven kupili tudi Bramac UV odporno folijo in nekaj prozornih (plastičnih) strešnikov za podstrešno svetlobo. Folija je pod temi plastičnimi strešniki po nekaj letih popolnoma razpadla, ... nastale so luknje večje od strešnikov ...   

Popravljeno od Janez007
  • Všeč 2
  • Začuden 1
Napisano

Hja, glede na to, da ga imam tudi zdaj na strehi in to nekih 35 ali kakšnega več let, bom najbolj zaupal kar lastni izkušnji. 

  • Všeč 1
  • Haha 1

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Vsaka kritina ima svoje prednosti in slabosti...najvažneje je pravilna montaža.

Jaz sem ga hotel,a zaradi premalega naklona strehe je odpadel.

Za moje pojme "masivnost" Bramaca ne odtehta ostale slabosti...in tu ne mislim na težo!!!

Največja slabost Bramaca mi je njegova hidroskopičnost...ker to se moraš zavedati-to je beton. Beton je sicer super stvar,a zahteva pravilno uporabo itd...za to se ga v konstrukcijah armira itd...

Beton je namreč neverjetno odporen na tlačne sile...a je neodporen na torzijo-točkovno-neenakomerno obremenitev...in v kombinaciji z njegovo trdoto,je to killer kriterij v primeru toče....če ne zima,ga pa toča...če ne razbije pa napoka...kaj pa zima z razpokami naredi,pa vsi vemo....tukaj tudi "cegel" ni nič kaj boljši.

Pač vsakemu svoje...a sem hotel le omeniti za moje pojme največjo slabost,k take stvari se rade zamolčijo...od tistih ki kritine prodajajo pa še posebaj.

Napisano

Kot rečeno, na podlagi lastnih izkušenj in lastnonožnega pohoda po tej strehi in kritini, ki je preživela vse dosedanje toče v samostojni republiki, se odločam za ponovitev. Ni še nujno, ni pa tudi ne več nekaj ful časa za odlašanje. Kot zanimivost, v Yugi je bila znamka Trajanka, kopija Bramaca, dobra kopija iz Dravograda, če se ne motim. :)

 

Pa hvala za mnenja, cenim različne poglede in predloge.

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Vsak se zase odloči.

 

Voznik premium vozila, na premium pnevmatikah ter voznik premium kolesa na premium pnevmatikah.

 

Napisano
pred 4 urami je Z M A J napisal:

Kot rečeno, na podlagi lastnih izkušenj in lastnonožnega pohoda po tej strehi in kritini, ki je preživela vse dosedanje toče v samostojni republiki, se odločam za ponovitev. Ni še nujno, ni pa tudi ne več nekaj ful časa za odlašanje. Kot zanimivost, v Yugi je bila znamka Trajanka, kopija Bramaca, dobra kopija iz Dravograda, če se ne motim. :)

 

Pa hvala za mnenja, cenim različne poglede in predloge.

Pa šoder iz žlebov si očisti, ko boš ravno na strehi..... 😊😉👍

  • Všeč 1
  • Haha 1
Napisano

Bolj je listje težava, ker imam obilo drevja v neposredni bližini.

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

30 let nazaj je bil bramac  ok.To poletje me je zdrmal tornado in sem moral tudi drvarnico sanirat ki je bila pokrita z bramacom.Naročim 100 kos ,pripeljejo 120 kos češ da bo glih ok ker jih bo toliko počenih,in so imeli prav.Ta novejši je tanjši in premalo pečen ker je elektrika draga

  • Všeč 1
  • Začuden 1
  • Zmeden 1
  • Žalosten 1
  • Ni všeč 1
Napisano
pred 2 urama je Brane napisal:

30 let nazaj je bil bramac  ok.To poletje me je zdrmal tornado in sem moral tudi drvarnico sanirat ki je bila pokrita z bramacom.Naročim 100 kos ,pripeljejo 120 kos češ da bo glih ok ker jih bo toliko počenih,in so imeli prav.Ta novejši je tanjši in premalo pečen ker je elektrika draga

Da je toliko "odpadka", to je meni nepojmljivo. :(

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Meni je že od nekdaj hila najbolj všeč streha iz skrilavca...mislim,da po estetiki in dolgoživosti ni boljšega...in tudi že kar orng točo prenese...in tudi če-komot je za  popraviti.

Zna po življenski dobi preseči življensko dobo objekta...in tudi sedaj na določenih gradovih po 300-400 letih menjavajo streho zgolj za to,ker so sami (takrat še ročno kovani) žeblji erodirali.

 

 Ima pa eno slabost-ceno🥺 

 

 

Napisano

Sem zadnjič slikal...bo mogoče koga zanimalo,kako to izgleda na CTC črpalki...se lepo vidi obratno-simetričen potek zunanje temperature in temperature v sistem spuščene vode.

Ok-je tu še spremenljivka variabilne črpalke za obtočno vodo radiatorjev in položaj mešalnega ventila...a se "na grobo" lepo vidi "večje so izgube,več mora delati" za konstantno temperaturo.

IMG_20240110_202930.jpg

IMG_20240110_203001.jpg

Napisano
1 hour ago, skritikrt said:

Sem zadnjič slikal...bo mogoče koga zanimalo,kako to izgleda na CTC črpalki...se lepo vidi obratno-simetričen potek zunanje temperature in temperature v sistem spuščene vode.

Ok-je tu še spremenljivka variabilne črpalke za obtočno vodo radiatorjev in položaj mešalnega ventila...a se "na grobo" lepo vidi "večje so izgube,več mora delati" za konstantno temperaturo.

IMG_20240110_202930.jpg

IMG_20240110_203001.jpg

Pri zunanji temperaturi -2° se mi zdi 37° nizka temperatura v radiatorjih, razen če je to talno gretje?

Napisano (urejeno)
pred 1 uro je vzupan3 napisal:

Pri zunanji temperaturi -2° se mi zdi 37° nizka temperatura v radiatorjih, razen če je to talno gretje?

Ne...čist normalno...zelo zna biti zanimiva primerjava krivulj temp. vode v in iz radiatorjev....to je pa "suha bajta"😃👍...in to v večini samo 5cm stiroporja še iz socializma!🧐 

 

EDIT:...seveda radiatorji...ni razlike med talnim in radiatorji...v porabi mislim....tako da-talno kot investicija je brez veze,razen za novogradnjo,in če pač nočeš te optike...za stare bajte-radiatorji so cist OK.

Popravljeno od skritikrt

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...

  • Zadnja sporočila

    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
    • Očitno sem bil naiven oz. tega nisem nikjer prebral in sem bil prepričan, da lahko polniš s polno močjo ne glede na število vozil.   Dejstvo je torej, da če hočeš hitro polniti, da moraš iskati 400kw polnilnice z max 2 mestoma in potem boš mogoče lahko izkoristil potencial avtomobila. Problem je seveda ker te polnilnice niso za vsakim vogalom
    • Pa sej je to znano. Maksimalno polnjenje je le takrat, ko si sam na polnilnici, takoj pa ko je EV-jev več se pa to razdeli med vse. Če so tam 4 polnilna mesta, verjetno nisi pričakoval, da lahko štirje skupaj polnijo pol z megavatom skupne moči?  Za to bi morali celo dodatno manjšo elektrarno priklopit.
    • Aja pa še to le kot zanimivost. Cca dve desetletji nazaj je pa nekaj kilometrov prej v predoru Dekani zagorela Pahorjeva (takrat je še bil evropski poslanec) Laguna in tudi zgorela. Tko mal za orehe tret.  
  • Kdo je trenutno prisoten (Poglej celoten seznam)

    • Ni prijavljenih registriranih uporabnikov
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.