-
Podobna vsebina
-
- 14 odgovorov
- 1.322 pogledov
-
-
Zadnja sporočila
-
F-150 XLT. 298 kW. 556 Nm. 5 litrski osemvaljni motor. Skoraj vse so napisali. Česar niso, ti napišem pa jaz: Prazen v idealnih pogojih porabi 13 litrov 95 oktanca na 100 kilometrov. V mestu poraba naraste kar tja proti 16 litrov na 100 km. Če ga pa obremeniš, je pa poraba preko 20 litrov na 100 km, nekateri omenjajo celo preko 25 litrov na 100 km. Naslednja stvar, ki je niso napisali: največja nosilnost tega kolosa je 800 kg. Za primerjavo: 16 let stara Mazda BT-50 z 2,5 litrskim turbo dizlom in 105 kW ima nosilnost 1.030 kg. Edino pri vleki prikolice je malo "močnejši": medtem, ko BTjc lahko vleče 3.000 kg težko prikolico, lahko on vleče 3.500 kg težko prikolico. Ja, v skupnem seštevku lahko pelje 300 kg več tovora - ob 10 litrov večji porabi... Cena servisa? Ta motor "pogoltne" 8 litrov motornega olja 5W20. Samo olje je tja proti 150€... Na vsakih 100.000 km pa se menja še olje v avtomatskem menjalniku. Ker ima 10 prestav, je najbrž jasno, da gre notri malo več olja. Koliko točno ne vem, vem pa, da 10 litrov ni zadosti... Ja, pa takrat se menja še olje v obeh diferencialih (4 litre). Je pa s svojimi 5,9 metri dolžine in 2,4 metri širine (skupaj z ogledali) in višine skoraj 2 metra prav fascinanten za videti. In res bi si želel videti nekoga, ki bi to poskušal bočno parkirati nekje v mestu ali pa normalno parkirati kje pred nakupovalnim centrom. Še raje pa bi videl mojstra, ki bi to reč parkiral v kakšno parkirno hišo, recimo v parkirno hišo na Trdinovi. To bi bilo vredno časa in tekanja za njim, samo da bi si lahko ogledal eno tako parkiravanje... Tudi niso napisali, da je obračalni krog primerljiv s tankerjem: 16 metrov. Za primerjavo: en karavan, recimo Honda Accord, ima krog obračanja 11 metrov. No, pa tudi na gozdnih vlakah bi ga bilo fascinantno videti. Še posebej tisto, kar bi nato od njega ostalo. Samo kaj, ko nihče, ki bo zanj dal najmanj 75.000€, ga ne bo peljal po teh naših vlakah... @sportman333, praviš, da zdaj pa bo izbira? Česa? Oziroma kdo bo lahko izbiral? Kvečjemu kakšni prepotentneži, da se bodo pederisal naokoli. Tisti, ki potrebujejo poceni, trpežen, robusten in zanesljiv delovni stroj (kar naj bi "pick-up" bili), so pa še naprej "bosi"... In na koncu pridejo bolje skozi, če kupijo enega karavana, kot je, na primer že prej omenjena Honda, le da v dizel izvedbi, pa dobijo 450 kg nosilnosti in še 1.700 kg prikolico lahko pripnejo zadaj. Sicer morajo peljati dvakrat, da prepeljejo to, kar F-150 XLT enkrat, ampak porabijo pa 3 krat manj goriva kot F-150. Pa ko je treba zamenjat pnevmatike in opravit servis, ni treba prodati jetra in ledvica in še ritno luknjo nastavit, ker gume za Hondo (205/55R16) so okoli 300€. Za F-150 (265/70R17) pa okoli 600€. Cene servisa pa lahko na grobo zračunaš, saj sem že zgoraj omenil. A pogledamo še strošek cestne takse in zavarovanja? Mah, pustmo stat, itak ne ti ne jaz nimava denarja, da ga kupiva, torej se je brez veze še s tem ukvarjat - in ravno to je problem: to je zlato kladivo. Je orodje, ampak tako drago in tako občutljivo, da si ga tisti, ki delajo, ne morejo privoščiti. Tisti, ki si ga pa lahko, ga pa ne kupijo za delo ampak za prestiž... Torej, na koncu pridemo do tega, da ni izbire... -
Ni nujno čisto tako. Poenostavljeno rečeno mogoče. Drugače so pa naračunane izgube maksimalne in jih v realnosti skoraj ni, ker je upoštevana projektna temperatura zunaj, ki je (odvisno od lokacije) dosti nižja od povprečne čez zimo. Sicer je odvisno od naprave same in tipa TČ (zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda) ampak lahko super zvoziš s šibkejšo in imaš za špice v TČ električne grelce, ki se vklopijo v primeru izredno nizkih temperatur. Ali pa kamin in pomagaš dogrevati, ko je res mrzlo. Oboje - grelci in kamin pridejo prav, če na TČ kaj odpove, da nisi brez ogrevanja. -
Lahko, da se ti je zamašila cev, na katero je pritrjen ta senzor. To se dogaja, najlažje pa ugotoviš ali je res temu tako na način, da spremljaš tlak izpušnih plinov, ko dodaš gas (kako hitro naraščajo in padajo vrednosti). Nekateri očistijo to cevko tako, da jo močno segrejejo (z gorilnikom do žareče) in nato prepihajo s kompresorjem. -
Če je zračna vlaga visoka, potem pri višjih temperaturah švic ne hlapi dobro iz kože in izgubiš funkcijo hlajenja s fazno spremembo medija, ker je okoliški zrak že toliko nasičen z vlago. Zato je vročina v tropskih krajih nevzdržna, v puščavi pa ne tako. Dobro no, to je osnova. O tem se sploh ne bi pogovarjal. Se pa strinjam, da ljudje to neradi slišijo, ker potegne za sabo malo več dela, kot pa samo šminko nalepiti na fasado, kot jih večina naredi. Drug problem je, da je napake tu izredno težko kasneje popravljati, pa delo samo sploh ni zahtevno, če ga pravilno opraviš, ko je čas za to. Brat je živel v bloku v pritličnem stanovanju, kjer so med gradnjo zavozili hidroizolacijo. Nikoli niso morali pravilno popraviti. Potem je stanovanje prodal in se preselil, tako da ne vem kaj se bo v prihodnosti dogajalo. Verjetno nič, ker tiste od prvega štuka naprej ne briga za tiste v pritličju čisto nič. Ne vidim, kje si omenil hidroizolacijo pod zidovi, ki prekine kapilarni vlek vlage v stene? Tista na stenah je že ok, samo če ni horizontalne hidroizolacije, ki je pravilno spojena z vertikalno, potem je vse skupaj bolj slabo.
-
Moč toplotne črpalke mora ustrezati toplotnim izgubam hiše pri najnižji zunanji projektni temperaturi in se ne izbira npr. po kvadraturi hiše ali kako drugače na pamet, ker drugače ne bo v redu ... Se pravi ti mora najprej projektant izračunati kakšne imaš dejansko toplotne izgube hiše in šele potem izbereš ustrezno moč črpalke. Se pravi, če imaš npr. izračunane toplotne izgube hiše 8 kW, izbereš toplotno črpalko moči 8 kW ali 9 kW.
-
-
Kdo je trenutno prisoten (Poglej celoten seznam)
Priporočeno sporočilo
Pridružite se pogovoru
Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.