Skoči na vsebino

Priporočeno sporočilo

Napisano

Govora je od CX3 s motorjem CD105 kupljena v avgustu 2016. Avto ima 110.000km, tezava pa se pojavlja ze dlje casa. 

Ko vozis v 4, 5 ali pa 6 prestavi brez plina (motor zavira) in nato pohodis plin do konca, se ne zgodi nic. Avto gre naprej s enako hitrosto (kot da bi imel 55konjskih sil). Ce v tem prenutku plin popustis do mere kot da hoces trenutno hitrost vzdrzevati, motor nenadoma spremeni glas in zacne vleci kot more. 

Ko vozis po avtocesti v Vrhniski klanec oziro proti Nanosu in pride do tega efekta, se zgodi da gres naprej v klanec s maksimalno hitrostjo 105km/h v 5 prestavi, ker v 6 enostavno nima vec moci in avto se naprej izgublja hitrost. 

 

Je tukaj kdo, ki bi znal diagnosticirati tezavo?

 

Lp 

Napisano

Govorimo v tlacni cevi za turbino?

 

Nekajkrat se je zgodilo ob zagonu motorja da je javilo te tri napake hkrati P0106 (manifold absolute pressure MAP sensor), P0406 (exhaust gas recirculation egr valve - valve position sensor A high input) in P0471 ( exhaust pressure sensor range/perfomance). Ko sem napake poresetiral, jih kaksen mesec ali dva ni bilo vec. Tezave sl bile vseeno prisotne.

Zgodilo se je tudi, da ce nisem popustil plina ob omenjenem pojavu, da sem dobil napako Turbina brez pritiska cez kaksnih 10 sekund. Zal se ne spomnem sifre od napake.

 

Prilagam screenhoot OBDja. Na njemu je vidno ko pri 25:52 pohodim plin. Tlak turbine zacne pocasi po polzje narascati. Ob 25:55 plin popustim in takrat tlak turbine "skoci" na zeljenega in avto zacne pospesevati kot mora. 

Torej po grafu sodec, ko s plinom "zeljen" tlak turbine priblizam trenutnemu, se nekaj zgodi in avto sunkovito potegne. 

Screenshot_20211004-164142.jpg

Napisano (urejeno)

Ali je to senzor na izstopni strani filtra zraka? 

Ob 12ih imam kosilo. Posnamem kaj se dogaja s zrakom.

Popravljeno od Boby
Napisano
pred 53 minutami je Boby napisal:

Ali je to senzor na izstopni strani filtra zraka? 

Ob 12ih imam kosilo. Posnamem kaj se dogaja s zrakom.

Jap, to je to

  • Všeč 1
  • Ljubim 1
Napisano

Nisem se sel testirat, imam pa se en cuden posnetek zaslona. V vijola obarvanem krogu. Ko pohodim pedalko za plin, najprej za 1 sekundo zapre loputo za zrak iz 81% na priblizno 35%, hkrati spremeni geometrijo turbine na dol in posledicno tudi MAF vrednost pade. 

Screenshot_20211004-164152.jpg

Napisano

Maf, aktuator turbine, lahko tudi lambda.

34910_1.png

Napisano

Haha... dober vic o servisu.

Tukaj je se podatek o zraku in gorivu. Tiste 3 spice so pospesevanje v 2, 3 in 4 prestavi do 4000rpm. Kolicina zraka, ki ga motor sesa je pri teh obratih do 28g/s.

Ali so podatki o kolicini zraka vredu?

Screenshot_20211005-121813.jpg

Napisano

Iz teorije ti lahko povem da za 1kg goriva potrebuješ 14,8kg zraka.

Če imaš možnost zamenjaj senzor pretoka zraka samo da vidiš če je kaj bolje.

Napisano
pred 1 uro je scania napisal:

Iz teorije ti lahko povem da za 1kg goriva potrebuješ 14,8kg zraka.

Če imaš možnost zamenjaj senzor pretoka zraka samo da vidiš če je kaj bolje.

Ob upostevanju gostote goriva in podatku o kolicini goriva, ki ga obd daje, je tudi kolicina zraka s faktorjem 14.8 pravilna. Malo pa mi se zdi majhna kolicina goriva. Pri 4000 obratih v 4 prestavi s pedalom za plin v podu gre avto preko 100km/h. Takrat dvomim da je poraba samo 8l/h (8l/100km)

Napisano

Tudi jest bi rekel MAF senzor ali pa kaksne cevke do turbota. Imel obe lambdi v okvari pa je avto normalno letel. Samo check engine se je prizgal. Kako je pa pri novih avtih in elektronika pa nebi vedel :)

Napisano
pred 4 urami je Aless napisal:

Se strinjam prvo preveri MAF oz. zamenjaj, kot drugo pa MAP senzor.

Ali lahko MAP cistim s sprejem namenjenem MAF-u?

Napisano

Dobro jutro,

povzetek trenutnega stanja:

Kar se tice aktuatorjev:

Loputo za zrak sem odklopil tako da ostane ves cas odprta in ni spremembe. 

Egr ventil sem poizkusil blindirati in ni bilo spremembe. Filter goriva je bil menjan in ni spremembe. Poiskusil sem brez filtra zraka in ni spremembe. Maf senzor ociscen in ni spremembe. Danes pregledam se MAP. 

Obstaja se moznost napake na sekundarnem egr bypass ventilu. Ta je na manj dostopnem mestu v okolici turbine. S tem se nisem se ubadal.

 

Ob spremljanju OBD parametrov sklepam da vsi omenjeni deli delujejo ok, ker so elektricno krmiljeni in imajo povratno zanko. Pozicija ventilov/loput/turbine sledi zeljeni poziciji racunalnika. 

 

Ce bi uhajal tlak za turbino, bi se verjetno to poznalo na MAFu? Se ne pozna. Pretok narasca sorazmerno s obrati motorja, tlakom turbine. Ce bi uhaja zrak nekje na sesalni strani, dvomim da je luknja kjer uhaja tako velika kot je luknja na filtru, skozi katerega gre zrak in da se zato ne pozna tudi na MAF senzorju. 

Ce se enkrat pogledate prilozen graf, se vidi da geometrija turbine sledi zeljeni. Tlak pa pri polnem plinu potrebuje 5 sekund da se dvigne na zeljenega. Kot sem ze omenil, gre sorazmerno s tlakom turbine gor tudi pretok zraka.

Screenshot_20211006-205737.jpg

Napisano (urejeno)

Eko, se obrati turbine.. Sama turbina potrebune tistih 5seku da se razvrti. Ko je turbina enkrat na cca 8k obratih, potem je odzivna. 

Ali ima ta motor dodatno usmerjevalno loputico pred turbino za nizke obrate motorja, ki potem zapre? Turbina ne noce zavrteti tudi ko pospesujec iz 2 ali 3.000 obratov naprej.

 

Ali ni nobenega "strokovnjaka", ki bi rekel pripelji pa pogledamo? 

Screenshot_20211007-155954.jpg

Popravljeno od Boby
Napisano

To je verjetno variabilna turbina in jo pri niskih obratih ne zapre dovolj ali pa sploh ne in pol imaš ogromno "turbo luknjo". Po moje je to vzrok le v samem aktuatorju turbine, ki ne spreminja kota lopatic turbine. Sem imel sam nekaj podobnega na prejšnji generaciji šestke in je izgledalo točno tako kot opisuješ. Dolgo nič pol pa, ko je bilo obratov dovolj je pa potegnilo tako kot je prav.

34910_1.png

Napisano (urejeno)

Bil na hitrem pregledu pri nekomu ki ima tisti profi obd program (nekaj na rdece obarvan). Ugotovil da je aktiven alarm P0471, ceprav ga meni moj obd ne zazna in na armaturni tudi ni nobene lucke.

Zdaj sem med voznjo spremljal tlak tega senzorja in ugotovitev:

Avto na mestu brez obratov: tlak pade na 0.47kPa po kaksnih 45sekundah,

Ko avto pospesuje iz 2 prestave do 6, ta tlak pocaaaaaaasi ampak res pocasi naraste nekje do 0.8kPa

Verjetno blokirana cevka med senzorjem in izpusnim kolektorjem?

Na sliki je videti odzivnost in vrednosti senzorja pri pospesevanju.

Screenshot_20211012-165017.jpg

Popravljeno od Boby
Napisano

Demontiral senzor. Ce ga s usti pihnem (prakticno brez tlaka) je aktiven. 

Zal pa je cevka izpod motorja do senzorja totalno blokirana. S kompresorjem jo ne prebijem. In peljana je pri bateriji v motor na nedostopno mesto. 

Ima kdo idejo kako jo odmasit brez razdiranja motorja?

20211012_183136.jpg

Napisano
dne 14. 10. 2021 ob 20:04 je SpEkTr napisal:

Katera cevka je to?

Sent from my SM-G780F using Tapatalk
 

Na desni strani slike s oznako 20-870

Screenshot_20211016-223338_Gmail.jpg

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
    • Očitno sem bil naiven oz. tega nisem nikjer prebral in sem bil prepričan, da lahko polniš s polno močjo ne glede na število vozil.   Dejstvo je torej, da če hočeš hitro polniti, da moraš iskati 400kw polnilnice z max 2 mestoma in potem boš mogoče lahko izkoristil potencial avtomobila. Problem je seveda ker te polnilnice niso za vsakim vogalom
    • Pa sej je to znano. Maksimalno polnjenje je le takrat, ko si sam na polnilnici, takoj pa ko je EV-jev več se pa to razdeli med vse. Če so tam 4 polnilna mesta, verjetno nisi pričakoval, da lahko štirje skupaj polnijo pol z megavatom skupne moči?  Za to bi morali celo dodatno manjšo elektrarno priklopit.
    • Aja pa še to le kot zanimivost. Cca dve desetletji nazaj je pa nekaj kilometrov prej v predoru Dekani zagorela Pahorjeva (takrat je še bil evropski poslanec) Laguna in tudi zgorela. Tko mal za orehe tret.  
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.