Skoči na vsebino

Najvišja hitrost z kovčkom na strehi

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Zanima me, koliko kaj ostali vozite z kovčki na strehi po avtocesti. Thule priporoča kot zgornjo mejo 130/ uro in tega se tudi sam držim. A opažam, da prehitevajo predvsem naši strokovnjaki, za volanom  besnih strojev nemške svete trojice, da kar krepko prekoračijo te hitrosti. 

 

 

Napisano

Men je na 6ki drzal gor pri 180, na audiju tut okol 200 za kratek čas. Ni pa thule, je en no name brand.

Poslano z mojega M2101K6G z uporabo Tapatalk

Napisano

Nemci imajo tok majhno porabo, da šele s trugo na strehi pridejo pri 150kmh nekje na 7l. Mazdaši se za tako porabo ne rabimo s trugo okol vozit :)

Napisano
pred 17 minutami je J.J. napisal:

Men je na 6ki drzal gor pri 180, na audiju tut okol 200 za kratek čas. Ni pa thule, je en no name brand.

Poslano z mojega M2101K6G z uporabo Tapatalk
 

Drži pri 180/ uro že mogoče, a je pa to tudi varno je pa drugo vprašanje. 

Nisem zasledil nobenega testa, kdaj "odtrga" kovček s strehe. Mora pa bit zanimiva poraba pri 180/ uro. 🤪

 

 

Napisano
pred 46 minutami je Janez007 napisal:

Dlje časa tam nekje 150 km/h, več kot 160 km/h pa se ne spomnim.  Gre pa za Thule Atlantis 600.

 

Občutek meni pri 150 km/h ni prijeten, če imaš v glavi omejitev proizvajalca. Ampak potem vidiš, da te prehitevajo avtomobili s podobnim kovčkom, ki vozijo še kakšnih 20-30 km/h več. V resnici je večja nevarnost, da kasiraš kakšen kovček v vetrobransko steklo od norca pred tabo, kot da se odtrga tebi. 🤔

 

Temu ga je odtrgalo pri 270 km/h:

https://www.youtube.com/watch?v=q7J2tBdnVV0&t=555s

 

Bolj so verjetno težava pospeški (hitro zaviranje, karambol), ki povzročijo večjo silo kot sam upor vetra zaradi enakomerne visoke hitrosti, če gre za težak in slabo pritrjen tovor:

https://www.youtube.com/watch?v=bdiKrY5l4zw

 

Tudi avto je bolj nestabilen pri takšnih hitrostih,predvidevam. 

Še posebno na bočni veter je bolj občutljivo vse skupaj. 

 

 

Napisano

Eno je, kaj dela zračni upor in kdaj ga odtrga s strehe.

 

Drugo je, ko se pred teboj "zagužva" in moraš naglo zavirati, pa tovor poleti iz tiste PVC-truge.

 

Tretje pa je, ko imaš na strehi 50 kg tovora (rajši več, ker vidim, da ljudje ne tehtajo, koliko naložijo na streho ampak bašejo, dokler ni polno...), potem pa se na cesti zgodi "situacija" in moraš naglo zavijati. Tovor na strehi krepko spremeni težišče. Bi bilo zanimivo opraviti "losov test" s polno "trugo" na strehi - najbrž bi se vsi kotalili...

 

Ampak kaj, ko so ljudje taki, da brez zadržkov preobremenijo vozilo. Kolikokrat slišim: "Saj bo šlo, motor je močan." Ja, šlo bo, a pa se bo tudi ustavilo? Domnevam, da "trugo" na strehi uporabljate, kadar ste na počitnicah. Če ste torej na počitnicah - kam se vam mudi? In ko se vsem tako mudi in so živčne rezvaline, se precej hitreje zgodi, da začne treskat. Potem je pa jok. Zakaj?

 

Zdaj pa en teoretični primer, ki bi ga bilo zelo lepo podkrepit s praktičnim preizkusom.

Vzemimo najdaljšo možno diagonalo čez Slovenijo: start je Brestovica pri Komnu, cilj je vas Budinci. Razdalja je 316 km (po Google Zemljevidi). Od tega je avtoceste 241 km. Sicer so na teh 241 km avtocest odseki, kjer je omejitev hitrosti 100 km/h ali manj (križišča avtocest pri Mariboru, Trojanski predori, Ljubljanska obvoznica,...), tako, da "polno hitrost" lahko razviješ "le" na okoli 210 km - če ni kakšnih zgostitev v prometu. Če torej vozite 210 km s hitrostjo 120 km/h, to razdalji prevozite v eni uri in 45 minutah. Če pa vozite s hitrostjo 150 km/h, pa to razdaljo prevozite v eni uri in 25 minutah.

To pomeni, da:

- celotno potovanje lepo umirjeno opravite v 3 urah in 35 minutah, na cilj pa pridete umirjeni, avto ima pa manjšo porabo, po poti manj tvegate

- ali pa celotno potovanje predivjate v 3 urah in 15 minutah, na cilj pridete nervozni in utrujeni, sopotniki zeleni, o porabi pa niti ne izgubljajmo besed...

 

Odločitev je vaša...

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano
pred 42 minutami je Slivka napisal:

Eno je, kaj dela zračni upor in kdaj ga odtrga s strehe.

 

Drugo je, ko se pred teboj "zagužva" in moraš naglo zavirati, pa tovor poleti iz tiste PVC-truge.

 

Tretje pa je, ko imaš na strehi 50 kg tovora (rajši več, ker vidim, da ljudje ne tehtajo, koliko naložijo na streho ampak bašejo, dokler ni polno...), potem pa se na cesti zgodi "situacija" in moraš naglo zavijati. Tovor na strehi krepko spremeni težišče. Bi bilo zanimivo opraviti "losov test" s polno "trugo" na strehi - najbrž bi se vsi kotalili...

 

Ampak kaj, ko so ljudje taki, da brez zadržkov preobremenijo vozilo. Kolikokrat slišim: "Saj bo šlo, motor je močan." Ja, šlo bo, a pa se bo tudi ustavilo? Domnevam, da "trugo" na strehi uporabljate, kadar ste na počitnicah. Če ste torej na počitnicah - kam se vam mudi? In ko se vsem tako mudi in so živčne rezvaline, se precej hitreje zgodi, da začne treskat. Potem je pa jok. Zakaj?

 

Zdaj pa en teoretični primer, ki bi ga bilo zelo lepo podkrepit s praktičnim preizkusom.

Vzemimo najdaljšo možno diagonalo čez Slovenijo: start je Brestovica pri Komnu, cilj je vas Budinci. Razdalja je 316 km (po Google Zemljevidi). Od tega je avtoceste 241 km. Sicer so na teh 241 km avtocest odseki, kjer je omejitev hitrosti 100 km/h ali manj (križišča avtocest pri Mariboru, Trojanski predori, Ljubljanska obvoznica,...), tako, da "polno hitrost" lahko razviješ "le" na okoli 210 km - če ni kakšnih zgostitev v prometu. Če torej vozite 210 km s hitrostjo 120 km/h, to razdalji prevozite v eni uri in 45 minutah. Če pa vozite s hitrostjo 150 km/h, pa to razdaljo prevozite v eni uri in 25 minutah.

To pomeni, da:

- celotno potovanje lepo umirjeno opravite v 3 urah in 35 minutah, na cilj pa pridete umirjeni, avto ima pa manjšo porabo, po poti manj tvegate

- ali pa celotno potovanje predivjate v 3 urah in 15 minutah, na cilj pridete nervozni in utrujeni, sopotniki zeleni, o porabi pa niti ne izgubljajmo besed...

 

Odločitev je vaša...

Kaj tako razumnega in korektnega redko kje prebereš ali slišiš,bravo.....👍

Če bi vsi tako razmišljali bi bilo dosti bolje na naših cestah.....:prstgor:

Napisano
pred 1 uro je Bini napisal:

Kaj tako razumnega in korektnega redko kje prebereš ali slišiš,bravo.....👍

Če bi vsi tako razmišljali bi bilo dosti bolje na naših cestah.....:prstgor:

 

Pri vseh šolanih glavah in internetnih pomembnežih, ki se oglašajo po celem svetu, kaj tako razumnega in korektnega napiše kmet, ki je s hribov doma...

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano
pred 2 urama je Bini napisal:

Če bi vsi tako razmišljali bi bilo dosti bolje na naših cestah.....:prstgor:

 

 

Saj uno o čebuli poznaš ane :D 

 

Če ne bi bilo če, bi bila čebula bula, čebela bela in na stranišču ne bi čepeli, ampak peli.

lp

Thomas

image.png
              mazda CX-60 PHEV327 AWD AT Homura

Poraba (bencin)                        Poraba (elektrika)

Mazda CX-60 Startup animation2.gif

 

Napisano (urejeno)
pred 4 urami je Slivka napisal:

Eno je, kaj dela zračni upor in kdaj ga odtrga s strehe.

 

Drugo je, ko se pred teboj "zagužva" in moraš naglo zavirati, pa tovor poleti iz tiste PVC-truge.

 

Tretje pa je, ko imaš na strehi 50 kg tovora (rajši več, ker vidim, da ljudje ne tehtajo, koliko naložijo na streho ampak bašejo, dokler ni polno...), potem pa se na cesti zgodi "situacija" in moraš naglo zavijati. Tovor na strehi krepko spremeni težišče. Bi bilo zanimivo opraviti "losov test" s polno "trugo" na strehi - najbrž bi se vsi kotalili...

 

Ampak kaj, ko so ljudje taki, da brez zadržkov preobremenijo vozilo. Kolikokrat slišim: "Saj bo šlo, motor je močan." Ja, šlo bo, a pa se bo tudi ustavilo? Domnevam, da "trugo" na strehi uporabljate, kadar ste na počitnicah. Če ste torej na počitnicah - kam se vam mudi? In ko se vsem tako mudi in so živčne rezvaline, se precej hitreje zgodi, da začne treskat. Potem je pa jok. Zakaj?

 

Zdaj pa en teoretični primer, ki bi ga bilo zelo lepo podkrepit s praktičnim preizkusom.

Vzemimo najdaljšo možno diagonalo čez Slovenijo: start je Brestovica pri Komnu, cilj je vas Budinci. Razdalja je 316 km (po Google Zemljevidi). Od tega je avtoceste 241 km. Sicer so na teh 241 km avtocest odseki, kjer je omejitev hitrosti 100 km/h ali manj (križišča avtocest pri Mariboru, Trojanski predori, Ljubljanska obvoznica,...), tako, da "polno hitrost" lahko razviješ "le" na okoli 210 km - če ni kakšnih zgostitev v prometu. Če torej vozite 210 km s hitrostjo 120 km/h, to razdalji prevozite v eni uri in 45 minutah. Če pa vozite s hitrostjo 150 km/h, pa to razdaljo prevozite v eni uri in 25 minutah.

To pomeni, da:

- celotno potovanje lepo umirjeno opravite v 3 urah in 35 minutah, na cilj pa pridete umirjeni, avto ima pa manjšo porabo, po poti manj tvegate

- ali pa celotno potovanje predivjate v 3 urah in 15 minutah, na cilj pridete nervozni in utrujeni, sopotniki zeleni, o porabi pa niti ne izgubljajmo besed...

 

Odločitev je vaša...

Tako 100% se strinjam z napisanim. 👍👍

Zato me je zanimalo, zakaj se folku tako mudi na dopust, smučanje... Meni se res nikoli ne mudi, raje vozim kak kilometer počasneje in uživam v vožnji, kot si napisal. Brez stresa, brez hitenja, ni živčnosti. Ponavadi kakega modela, ki besno žge po avtocesti dohitiš, ko stoji na cestninski postaji in čaka v koloni par avtov pred teboj, da plača cestnino. Da ne govorimo o porabi, ki se zelo poveča z vsakih 10 km hitrejšo vožnjo. Prav je, da se vsaj, ko gremo na dopust sprostimo in pustimo naglico in stres za seboj vsaj za tisti teden, ko smo na dopustu. 

Popravljeno od Alex

 

 

Napisano (urejeno)

Namaži ga z vazelinom, da bo bel "drsel"skoz zrak, pa lahko greš 200+

Popravljeno od TiEn

 

Voznik premium vozila, na premium pnevmatikah ter voznik premium kolesa na premium pnevmatikah.

 

Napisano
pred 13 minutami je TiEn napisal:

Namaži ga z vazelinom, da bo bel "drsel"skoz zrak, pa lahko greš 200+

 

Pri mojih letih ga še ni treba mazat z vazelinom, "drsi" pa skozi "predor", ne skozi zrak.

 

Čakaj, o čem točno ti pišeš?

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano
pred 2 urama je Alex napisal:

Tako 100% se strinjam z napisanim. 👍👍

Zato me je zanimalo, zakaj se folku tako mudi na dopust, smučanje... Meni se res nikoli ne mudi, raje vozim kak kilometer počasneje in uživam v vožnji, kot si napisal. Brez stresa, brez hitenja, ni živčnosti. Ponavadi kakega modela, ki besno žge po avtocesti dohitiš, ko stoji na cestninski postaji in čaka v koloni par avtov pred teboj, da plača cestnino. Da ne govorimo o porabi, ki se zelo poveča z vsakih 10 km hitrejšo vožnjo. Prav je, da se vsaj, ko gremo na dopust sprostimo in pustimo naglico in stres za seboj vsaj za tisti teden, ko smo na dopustu. 

 

Js na dopustu prav uzivam v voznji in rajsi obiscem vec razlicnih mest, zato grem rajsi z avtom (pa ceprav pride malo drazje vse skupi) kot pa da koristim javni prevoz pa se mi nikamor ne mudi tudi brez truge 🙂

 

Razwn, ce bi slo za kako vecje mesto kjer rabis cel teden, da lahk dejansko vse vidis, tisto pa pa koristu letalo, pa njihov javni prevoz 🙂

Napisano
pred 11 minutami je Deeyan napisal:

 

Js na dopustu prav uzivam v voznji in rajsi obiscem vec razlicnih mest, zato grem rajsi z avtom (pa ceprav pride malo drazje vse skupi) kot pa da koristim javni prevoz pa se mi nikamor ne mudi tudi brez truge 🙂

 

Razwn, ce bi slo za kako vecje mesto kjer rabis cel teden, da lahk dejansko vse vidis, tisto pa pa koristu letalo, pa njihov javni prevoz 🙂

Jaz tudi grem raje z avtom kjer se le da. Za letos imamo planirano Francijo (Provansa) in bomo šli seveda z avtom. Ni lepšega, ko si svoboden in se lahko zapelješ kadar koli - kamorkoli. Seveda bomo šli brez kovčka na strehi. 🤗

 

 

Napisano
pred 11 minutami je Alex napisal:

Jaz tudi grem raje z avtom kjer se le da. Za letos imamo planirano Francijo (Provansa) in bomo šli seveda z avtom. Ni lepšega, ko si svoboden in se lahko zapelješ kadar koli - kamorkoli. Seveda bomo šli brez kovčka na strehi. 🤗

 

Lepa 💪

 

Js sm mel lani Milano -> Nica (v sklopu tega Monako) -> uzput se ogled mesteca  Cinque terre -> Firence -> Pisa. Za letos se nimam cist splanirano, zna pa bit spet kaka Francija v igri 🙂

Napisano
pred 7 urami je Alex napisal:

Tako 100% se strinjam z napisanim. 👍👍

Zato me je zanimalo, zakaj se folku tako mudi na dopust, smučanje... Meni se res nikoli ne mudi, raje vozim kak kilometer počasneje in uživam v vožnji, kot si napisal. Brez stresa, brez hitenja, ni živčnosti. Ponavadi kakega modela, ki besno žge po avtocesti dohitiš, ko stoji na cestninski postaji in čaka v koloni par avtov pred teboj, da plača cestnino. Da ne govorimo o porabi, ki se zelo poveča z vsakih 10 km hitrejšo vožnjo. Prav je, da se vsaj, ko gremo na dopust sprostimo in pustimo naglico in stres za seboj vsaj za tisti teden, ko smo na dopustu. 

Z vsem se strinjam kar ste napisali in mislim,da tisti "navor",ki ga omenjate v eni drugi temi le ne igra tako veliko vlogo......😁 Sem kar dobre volje ,ko čitam kako se varno vozite na dopust...😊 Upam ,da je približno tako tudi v vsakdanjem življenju....🤔😉👌

Napisano

S kolegom sva šla na smučanje 200km/h z tiguanom. Gor je imel Thule velikosti okoli 300L. Je zdržalo in še jo ima. Avta pa ne...

 

Napisano

Kaj, zdaj bi nas rad prepričal, da je odtrgalo avto dol s Thuleja in je avto odneslo nekje po poti in sta ga izgubila, vidva pa sta s Thulejem srečno prišla do smučanja in nazaj?

Od kar imam Forda, sem postal pešec...

serviser.gif

Napisano

Si me nasmejal😆.

Prodal ga je in zamenjal z xc90. Pa tudi na tem je kovček zdržal visoke hitrosti. Avto pa spet ne... Zdaj kovček testira na tuaregu😁

Napisano

Živjo. 

Da ne delam nove teme... 

Montaža prečnih nosilcev na strešne sani? Pozicija na saneh je poljubna? Namreč sem gledal, če je kje kakšna markacija in ne najdem. 

Napisano
pred 4 urami je Liuch napisal:

Živjo. 

Da ne delam nove teme... 

Montaža prečnih nosilcev na strešne sani? Pozicija na saneh je poljubna? Namreč sem gledal, če je kje kakšna markacija in ne najdem. 

Jaz jih imam montirane tako, da je spredaj in zadaj nekje 10 cm od začetka in konca sani. 

 

 

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
    • Očitno sem bil naiven oz. tega nisem nikjer prebral in sem bil prepričan, da lahko polniš s polno močjo ne glede na število vozil.   Dejstvo je torej, da če hočeš hitro polniti, da moraš iskati 400kw polnilnice z max 2 mestoma in potem boš mogoče lahko izkoristil potencial avtomobila. Problem je seveda ker te polnilnice niso za vsakim vogalom
    • Pa sej je to znano. Maksimalno polnjenje je le takrat, ko si sam na polnilnici, takoj pa ko je EV-jev več se pa to razdeli med vse. Če so tam 4 polnilna mesta, verjetno nisi pričakoval, da lahko štirje skupaj polnijo pol z megavatom skupne moči?  Za to bi morali celo dodatno manjšo elektrarno priklopit.
    • Aja pa še to le kot zanimivost. Cca dve desetletji nazaj je pa nekaj kilometrov prej v predoru Dekani zagorela Pahorjeva (takrat je še bil evropski poslanec) Laguna in tudi zgorela. Tko mal za orehe tret.  
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.