Skoči na vsebino

Nakup Mazde 6

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Pozdravljeni forumasi 🙂 

Enkrat splomladi bo cas za menjavo moje mazdice, pa me zanima kako je kej s ta novimi diesel motorji, pa tudi bencinarji, ker me vedno bolj mika bencinarja nabavit (izkusenj z bencinarji pa nimam) 🙂 kaj se bolj splaca? Stroski,okvare in kar spada zdraven heh

Gledam pa karavan od 2016 letnik naprej (pogojno 2015)

Hvala in LP

Napisano
pred 3 minutami je mazda gh napisal:

Pozdravljeni forumasi 🙂 

Enkrat splomladi bo cas za menjavo moje mazdice, pa me zanima kako je kej s ta novimi diesel motorji, pa tudi bencinarji, ker me vedno bolj mika bencinarja nabavit (izkusenj z bencinarji pa nimam) 🙂 kaj se bolj splaca? Stroski,okvare in kar spada zdraven heh

Gledam pa karavan od 2016 letnik naprej (pogojno 2015)

Hvala in LP

Izbira je tvoja, ampak jaz bi nabavil bencinarja.

Pa ne le zaradi cen pogonskih goriv in stroškov, ampak tudi zaradi vzdržljivosti ter ostalega.

Katere modele pa imaš točno ogledane oziroma v igri?

 

Napisano

Če malo pobrskaš po forumu, boš našel da smo že parkrat predebatirali. 

Na kratko pa novejši dizli so čist vredu, saj tudi stari do ok, če jih ustrezno vzdržuješ. 

Pri teh letnikih ko gledaš ni nobenih tovarniških napak.

Bencinarjo pravtako nimajo nobenih znanih hib. 

Zdaj glede na to da voziš starega GH dizla, boš mogoče malo razočaran na novejšim GJ/GL bencinarjem.

Sem mel testno G165 in gre slabše kot CD140. 

Pejt probat pa boš sam najbolj videl če ustreza tvoji vožnji in rabi. 

2008 Mazda 6

2004 Mazda 3

Napisano

Gledam izkljucno 6ko. S trenutnim dieslom sm naredu 270000 brez ene okvare zato me tudi tanovi diesli zanimajo..ampak sem vmes tudi zamenjal sluzbo in nardim pol manj kilometrou..cca 15000 na leto in me zaradi tega pa bencinar zanima. Boom se mal precekirou forum in do spomladi se bom oa ja odlocu hehe.

Hvala za odgovore

Napisano (urejeno)
pred 11 minutami je Janez007 napisal:

Na koncu sem kupil diesla 🙂, pri katerem me najbolj moti, da sem v glavi obremenjen, da ni za kratke proge. In v tem Corona času so v glavnem kratke proge, npr. cincanje od trgovine do trgovine, nekaj km na dan, tako da avto v glavnem stoji in čaka lepše čase.

 

Da te potolažim, tudi novi bencinarji z direktnim vbrizgom niso dobri za kratke proge od trgovine do trgovine. 

Kot sem že parkrat napisal, je problem, teh DI  motorjev pacanje batov in sesalnih ventilov, pri mestni vožnji pride še do prekomernega mešanja bencina v olje, kar ima za posledico večjo obrabo materiala. Dolgoročno cincanje z bencinarjem po mestu bo tako obrabilo komponente motorja. 

Dolgoročne možne posledice, izguba moči, če so sesalni ventili preveč zapacani in jih ne zapira do konca bodo slej ko prej zgoreli, batni obročki se lahko zapacajo in ne tesnijo več prav, večja poraba olja, slaba kompresija,... 

 

Za cincanje po trgovinah je najboljše stari multipoint injection bencinar ali pa električar. 😉

Popravljeno od Aless
  • Všeč 4
  • Začuden 1

2008 Mazda 6

2004 Mazda 3

Napisano

Jaz se tukaj podpišem pod Alessovo objavo. Oba sta dobra tako bencinar kot dizel. S tem da pri dizlu je več užitka v pospeševanju če primerjaš z g145 in g165. 

  • Všeč 3
  • Ljubim 1
Napisano
pred 9 minutami je scania napisal:

Jaz se tukaj podpišem pod Alessovo objavo. Oba sta dobra tako bencinar kot dizel. S tem da pri dizlu je več užitka v pospeševanju če primerjaš z g145 in g165. 

 

Jaz samo upam, da je res tako. 🙂

 

 

Napisano

Kupi 2.5 bencinarja in bos pokril vse, zanesljivost, udobje vožnje, pospeševanje in ugodno porabo, pa še obremenjevati se ne boš rabil z dizelskimi zadevami, regeneracija...Slaba stran tega nakupa je, da 2.5 bencinarja težko dobiš pri nas.

Enkrat sem že povedal, pa bom še enkrat, če hoče kdo pred nakupom M6 sprobat 2.5 G192 AT sem iz Kranja in rade volje omogočim tesno vožnjo.

Napisano

Moja po 1 letu uporabe je 6,8l. To vključuje dnevno vožnjo Kr-Domžale, nekaj mestne vožnje za vsakdanja opravila in 1 x tedenska vožnja poleti s polno naloženim avtom do Istre in nazaj po avtocesti cca. 140 km/h.

  • Všeč 2
  • Ljubim 1
Napisano
2 hours ago, ignacij said:

Moja po 1 letu uporabe je 6,8l. To vključuje dnevno vožnjo Kr-Domžale, nekaj mestne vožnje za vsakdanja opravila in 1 x tedenska vožnja poleti s polno naloženim avtom do Istre in nazaj po avtocesti cca. 140 km/h.

 

2 hours ago, Janez007 said:

To je pa super poraba - nepričakovano nizka, tako imam sam pri podobni relacijii na Mazdi 3 G120 ...

 

Haha ja, ravno razmišlam kaj zavraga delam narobe na CX-3, da imam 6.5 :D 

Napisano

Zato pa bomo naredili spomladi testno vožnjo in primerjali kaj je na stvari in ali vseeno za različne porabe najbolj vpliva stil predvsem pa trasa vožnje.

33112_1.png

Napisano

Takrat bomo videli, ko malo poženemo konjičke, tako kot je treba, te porabe kot pri skuterjih od 4-5l/100.😎

 

 

Napisano (urejeno)
pred 6 urami je Janez007 napisal:

 

Ja trasa gotovo, pa masa vozila, pa hitrost, pospeševanje/zaviranje, ... Po 30 letih se tudi nekaj še spomnim iz fizike 😀 (Tole delam iz glave, če se motim, naj me kdo popravi.)

 

Različne izkoristke motorja glede na ogretost, zunanjo temperaturo, obrate-prestave, spodaj zanemarim (to itak vemo, da je že izkoristek dieselskih in bencinskih motorjev zelo slab - v mehansko moč spremenijo le cca 25% kemične energije goriva. 1 liter bencina/diesla ima cca 10 kWh energije.).

 

Prvo kar zelo vpliva na porabo je masa vozila, ki jo je treba do želene hitrosti pospeševati. Delo (energija), ki ga mora opraviti motor, je zmnožek sile (F=m*a) in poti.  Če pospešujemo v hrib, moramo prišteti še potrebno spremembo potencialne energije (m*g*h/2), da premagamo višinsko razliko. Torej je potrebna energija (bencin) tako za pospeševanje in premagovanje višine sorazmerna z maso vozila.

 

Poleg tega, da avto doseže želeno hitrost, pa mora premagovati še silo upora zraka in trenja koles. Sila upora zraka je sorazmerna s kvadratom hitrosti. Torej, če vozimo 100 km/h namesto 50 km/h (2 kratna hitrost) potrebuje motor za premagovanje upora zraka od sebe dajati 4 krat toliko moči (posledično energije)! Trenje pomeni nekaj % in ga zanemarim (ne spomnim se tudi enačb .. nek koeficient trenja ..)...

 

Torej kako zmanjšujemo porabo?

Imejmo čim lažje vozilo in kar se da aerodinamično (SUV in kolesa na strehi odpadejo), čim manjkrat pospešujmo (vozimo čim bolj enakomerno), s čim manjšo hitrostjo in čim bolj po ravnem, ter opravimo čim manj poti (ta se sicer okrajša, ko računamo porabo na prevoženo pot) 😁

Če naredimo zaključek za čim manjšo porabo. Avto naj bo po možnosti smart ali kakšen podoben voziček, na njegovi  strehi ne vozite thuleta, na njem ne odpirajte oken in avtek naj bo po možnosti parkiran na čim bolj ravni površini. 😊 Skratka, pojdite peš. 

To so ugotovitve brez fizike. Sicer pa 007, vsaka čast za formule, če se jih še spomniš po toliko letih od končane šole. 😏 

Popravljeno od Alex

 

 

Napisano

Pa fajn je če avto nima sani na strehi po nepotrebnem.... Koliko ljudi sploh vozi kaj gor,a 90posto karavanov ima to že v štartu gor...

  • Haha 3
  • Jezen 1
Napisano
pred 7 urami je Janez007 napisal:

 

Ja trasa gotovo, pa masa vozila, pa hitrost, pospeševanje/zaviranje, ... Po 30 letih se tudi nekaj še spomnim iz fizike 😀 (Tole delam iz glave, če se motim, naj me kdo popravi.)

 

Različne izkoristke motorja glede na ogretost, zunanjo temperaturo, obrate-prestave, spodaj zanemarim (to itak vemo, da je že izkoristek dieselskih in bencinskih motorjev zelo slab - v mehansko moč spremenijo le cca 25% kemične energije goriva. 1 liter bencina/diesla ima cca 10 kWh energije.).

 

Prvo kar zelo vpliva na porabo je masa vozila, ki jo je treba do želene hitrosti pospeševati. Delo (energija), ki ga mora opraviti motor, je zmnožek sile (F=m*a) in poti.  Če pospešujemo v hrib, moramo prišteti še potrebno spremembo potencialne energije (m*g*h/2), da premagamo višinsko razliko. Torej je potrebna energija (bencin) tako za pospeševanje in premagovanje višine sorazmerna z maso vozila.

 

Poleg tega, da avto doseže želeno hitrost, pa mora premagovati še silo upora zraka in trenja koles. Sila upora zraka je sorazmerna s kvadratom hitrosti. Torej, če vozimo 100 km/h namesto 50 km/h (2 kratna hitrost) potrebuje motor za premagovanje upora zraka od sebe dajati 4 krat toliko moči (posledično energije)! Trenje pomeni nekaj % in ga zanemarim (ne spomnim se tudi enačb .. nek koeficient trenja ..)...

 

Torej kako zmanjšujemo porabo?

Imejmo čim lažje vozilo in kar se da aerodinamično (SUV in kolesa na strehi odpadejo), čim manjkrat pospešujmo (vozimo čim bolj enakomerno), s čim manjšo hitrostjo in čim bolj po ravnem, ter opravimo čim manj poti (ta se sicer okrajša, ko računamo porabo na prevoženo pot) 😁

To ne drži. 

Nekaj je tudi v človeku in nekaj v gorivu. 

  • Všeč 1
  • Začuden 1
Napisano

Malo kot zanimivost glede kvalitete usnja v avtih. 

Spodnji Bmw 7 V8 bencinar, letnik 2002 z 836kkm in usnje na sedežih zgleda še vedno zelo dobro😉👍

 

836.000.jpg

SITZ4.jpg

  • Všeč 2
  • Začuden 1

2008 Mazda 6

2004 Mazda 3

Napisano
pred 2 urama je Nejc1986 napisal:

Pa fajn je če avto nima sani na strehi po nepotrebnem.... Koliko ljudi sploh vozi kaj gor,a 90posto karavanov ima to že v štartu gor...

Te sani so zelo aerodinmične, verjetno ne doprinesejo niti 1% k porabi. Tudi prečne aerodinamične letve (v obliki letalskega krila) imajo menda minimalen doprinos.

slika.png.50926e2b65fd97ef278fee3b53f338df.png

Napisano
pred 6 minutami je Janez007 napisal:

Te sani so zelo aerodinmične, verjetno ne doprinesejo niti 1% k porabi. Tudi prečne aerodinamične letve (v obliki letalskega krila) imajo menda minimalen doprinos.

slika.png.50926e2b65fd97ef278fee3b53f338df.png

Šalim se. Pred kratkim je tu tekla debata o teh prečkah,pa sem se malo pohecal.

 

Sicer pa kako dol za tvoje poglobljene prispevke, jaz mojemu avtu znizam porabo s tem,da kontroliram tlak v gumah in da se vozim enakomerno in po AC 15kmh počasneje kot včasih. 

 

Sem pa par let nazaj ujel podatek, da tudi klima ni več tak porabnik goriva,kot včasih in da je nad določeno hitrostjo večji porabnik tudi samo narahlo odprta šipa.

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...

  • Zadnja sporočila

    • Evo v ponedeljek pripeljana je danes dobila dmv odločbo; Tako da posodabljam ceno na 5.999€  😅 Nimam spet tolk placa.  
    • Elektrike se je letos manj proizvedlo. To ti pravim.    Še iz osnovne šole vem, da v Afriki v puščavi ni ravno dosti vode. Hvala za opomin 😉
    • Ja. Elektrika je prihodnost. Tako kot je bil prehod iz kočije na ICE.   O ekologiji pa ne. moj Focus bo še 7 bolj čist, kot da ga vrþem v prešo in kupim BEV. Zgoraj pojasnjeno.   Mogoče pa bo naslednji štrom. Samo za to, da bom všečen, ga ne dam v prešo danes.
    • Niti ti, niti @dvorjan nista razumela, oz. ne želita razumeti kar sem pisal.   @dvorjan rekel sem, da je bolj ekološko voziti trenutni ICE naprej  kot pa na grobo silo ga prodati in kupiti novega štromarja.   Vsak ve, da je je štromar bolj čist na dolgi rok. To bi bilo iluzorno trditi da ni.   Evo, vprašam za @dvorjan še AI.   ICE ali BEV: kaj je z vidika CO₂ smiselneje, če že imaš 5 let star avto? Primerjava ni med novim ICE in novim BEV, ampak med: A) obdržati že izdelanega 5 let starega Ford Focusa 1.5 EcoBoost 182 KM, ročni menjalnik, še 7 let, Focusa danes prodati in kupiti popolnoma nov BEV. Predvidena uporaba je 15.000 km letno oziroma 105.000 km v sedmih letih. Pomembno je, da se pri takšni odločitvi proizvodnja Focusa ne šteje ponovno. Njegove proizvodne emisije so že nastale in bodo obstajale ne glede na to, ali ga danes obdržimo ali prodamo. Pri novem BEV pa moramo upoštevati celotne emisije njegove nove proizvodnje, vključno z baterijo. Focus Za 1.5 EcoBoost 182 KM z ročnim menjalnikom obstajajo različne homologacijske vrednosti glede na modelno leto, karoserijo in uporabljeni merilni standard. Fordova dokumentacija potrjuje različne uradne vrednosti CO₂ za to kombinacijo motorja in menjalnika. � ND Media Gallery +1 Za naš primer smo uporabljali približno 139 g CO₂/km. [Sklepanje] Pri 105.000 km bi to pomenilo: 105.000 × 139 g/km = 14,6 t CO₂. Tu namenoma ne dodajamo emisij črpanja nafte, rafiniranja, prevoza goriva, gradnje rafinerij itd. Primerjamo predvsem neposredno uporabo obstoječega vozila z novo proizvodnjo in uporabo BEV. Novi BEV Pri BEV nastane velik del začetnega CO₂ pri izdelavi vozila in predvsem baterije. ICCT v analizi iz leta 2025 ocenjuje, da ima proizvodnja BEV približno 40 % višje emisije kot proizvodnja primerljivega bencinskega avtomobila, vendar so celotne življenjske emisije BEV v Evropi zaradi učinkovitejše uporabe energije bistveno nižje. � ICCT +1 [Sklepanje] Za primerljiv srednje velik BEV z baterijo približno 60 kWh lahko za naš poenostavljeni račun uporabimo približno 12 t CO₂e za proizvodnjo vozila in baterije. To ni univerzalna vrednost za vsak BEV; dejanski rezultat je močno odvisen od velikosti baterije, kemije, tovarne in elektrike, uporabljene pri proizvodnji. Za uporabo smo predpostavili približno 20 kWh/100 km iz omrežja, torej že z izgubami pri polnjenju. V 105.000 km bi BEV zato porabil približno: 21.000 kWh elektrike. Slovenija ima zaradi kombinacije jedrske, hidro, sončne in fosilne proizvodnje precej nižjo ogljično intenzivnost elektrike kot države, ki so močneje odvisne od premoga. ARSO za leto 2023 navaja 166 g CO₂/kWh proizvedene elektrike. � Okoljski kazalci Pri tem faktorju bi 21.000 kWh pomenilo: 21.000 × 166 g = 3,49 t CO₂. [Sklepanje] Skupaj bi torej novi BEV po sedmih letih znašal približno: 12 t proizvodnja + 3,5 t elektrika = 15,5 t CO₂e. Rezultat po sedmih letih Od danes naprej Focus 1.5 182 Novi BEV Nova proizvodnja vozila 0 t ~12 t 105.000 km uporabe ~14,6 t ~3,5 t Skupaj ~14,6 t ~15,5 t [Sklepanje] Pri teh predpostavkah bi bil po 7 letih oziroma 105.000 km obstoječi Focus še vedno rahlo ugodnejši, približno za eno tono CO₂e. Kdaj bi BEV Focusa prehitel? Pri slovenski elektriki 166 g/kWh povzroči BEV pri porabi 20 kWh/100 km približno: 33 g CO₂/km. Focus približno: 139 g/km. Razlika je torej okoli: 106 g/km v korist BEV. Da BEV nadomesti približno 12 t začetnih proizvodnih emisij: 12.000 kg ÷ 0,106 kg/km ≈ 113.000 km. Pri 15.000 km letno je to približno: 7,5 leta. [Sklepanje] Šele nekje po 110–115 tisoč kilometrih oziroma približno 7–8 letih bi novi BEV v tem scenariju kumulativno postal boljši od nadaljnje uporabe že izdelanega Focusa. Kaj pa premog, plin in sončne elektrarne? Slovenska elektrika ni brezogljična. ARSO-jev faktor 166 g/kWh že odraža emisije elektroenergetske proizvodnje; slovenski miks vključuje tudi fosilne vire. � Okoljski kazalci Hkrati pa je treba paziti na metodologijo. Če bi BEV pripisali še CO₂ zaradi izdelave sončnih panelov, elektrarn in elektroenergetske infrastrukture, bi morali pri ICE analogno vključiti tudi črpanje nafte, tankerje in cevovode, rafiniranje, distribucijo goriva in pripadajočo infrastrukturo. ICCT-jeva polna LCA zato vključuje proizvodnjo vozil ter proizvodnjo goriva in elektrike na obeh straneh. � ICCT Naša primerjava je namenoma drugačna: odgovarja na praktično vprašanje “Kaj se zgodi od danes naprej, če že imam brezhiben Focus?” Zaključek [Sklepanje] Če imaš že izdelanega, 5 let starega Focusa 1.5 EcoBoost 182 KM in narediš približno 15.000 km letno, nakup novega BEV samo zaradi zmanjšanja CO₂ ni očitna ekološka zmaga.
    • Kje je proizvodnja bolj ekoloska je stvar debate... Oboji niso ravno ekoloski  ... Ampak je to samo v prozivodni fazi... Kaj pa v fazi rabe? Je tam tudi ICE bolj ekoloski od EV?   
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.