Skoči na vsebino

Toplotna crpalka

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Studiram o prehodu na toplotno crpalko. Sedaj imam zelo ucinkovit kamin ki je na seznamu ekosklada, vendar me moti hrup, sploh ce ga prizgem sredi noci, da se zbudim v toplo jutro.

 

Kaksna je razlika med monoblokom in dvodelno toplotno crpalko? Klet imam sicer zasedeno, ampak ce je kaksna vecja korist pri dvodelni napravi, bi vzel njo in naredil prostor v kleti. Bojler imam elektricen, ne bom grel vode na TC, ker bi moral vec razbijati pri iskanju cevi (2.nadstropje).

 

Drugo vprasanje, se lahko monoblok priklopi na kaksen "kriz, T-kos" ki gre od radiatorja dalje? Imam sicer se eno povezavo prosto, kjer ni radiatorja priklopljenega...ampak ce bi sel na TC, bi tam montiral en radiator. Sedaj ga nimam ker je kamin dovolj v dnevni sobi. Cevi imam alumplast 20 mm, malo le skrbi glede slabega pretoka? Cevi vsekakor ne bi menjaval. Ima kdo podobne cevi?

 

2 x 60 m2, fasade 15 cm, streha izolirana 15 cm, talna plosca ni izolirana, dvoslojna okna, soncna lega cel dan, 250 nadmorske visine v Posavju, radiatorji standard 60 x 12 cm razlicnih dolzin. Vse prenovljeno 2020. 
Kolebam med 6 in 8 kW. Verjetno je boljse vzeti vecjo, se ne matra toliko in ima zalogo za hujso zimo?

Napisano

Če boš jemal monoblok, potem močnejšo, split pa lahko šibkejša.

 

Pa monoblok iz sebe pošilja toplo vodo (in ne plin), tako da se direkt na cevni sistem priključi.

Napisano (urejeno)

Predlagam, da se obrneš na projektanta strojnih inštalacij. Takole na pamet to nima smisla oz. te lahko po nepotrebnem drago stane.

Glede priklopa na "T kos" pa je po mojem pri hidravliki podobno kot pri elektriki - tokokrogi morajo biti zaključeni (iz TČ pripeljati noter v cevovod (v "forlauf") in odpeljati ven iz cevovoda (iz "riklaufa")), da lahko po njih teče voda (elektrika). In pametno je preračunati (preseke cevi, dolžine, upore radiatorjev, moči črpalk), da se ne poruši hidravlično ravnovesje in potem kakšna veja v hiši ostane mrtva in posledično prostori niso ogreti. Se pa da verjetno veliko rešit. Škoda, da na toplotno ne boš priključil ogrevanja sanitarne vode - pri enodružinski hiši s štirimi člani ogrevanje sanitarne vode predstavlja cca 1/4 do 1/3 skupne letno porabljene toplote.

Popravljeno od Janez007
Napisano
pred 39 minutami je Janez007 napisal:

Škoda, da na toplotno ne boš priključil ogrevanja sanitarne vode - pri enodružinski hiši s štirimi člani ogrevanje sanitarne vode predstavlja cca 1/4 do 1/3 skupne letno porabljene toplote.

Popravljeno pred 29 minutami od Janez007

+1👍

 

Pri nas...,pa imamo 3 gospodinjstva,je poraba elektrike izven kurilne sezone na TČ samo za sanitarno vodo okoli 18€/mesec.

Napisano

Pozdravljen, ravnokar se dogovarjam s podjetjem VITATERM, ki so se izkazali za najboljšega ponudbnika in tudi na podlagi priporočil prijatelja. Kontaktiraj jih, naj ti strokovnjaki predlagajo rešitve.

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Sam imam Kronotermov Adapt za ogrevanje hiše 180 m2 in sanitarna voda. Letna poraba cca 900 do 1000 evr.

 

Napisano

Napišite še koliko stopinj imate v hiši. Pomemben podatek za porabo.

Napisano
pred 20 minutami je Agerg napisal:

Napišite še koliko stopinj imate v hiši. Pomemben podatek za porabo.

Dovolj,da sem tudi pozimi zmeraj v majici z kratkimi rokavi😊

 

Jaz bi pripomnil-ni tako važno koliko stopinj ima zrak v hiši...bolj je važno,če je hiša suha in cela ogreta...tako ni premočnega vrtinčenja zraka itd...

Ker lahko imaš 22 stopinj,pa vseeno takšne izgube,da jih komaj nadomeščaš,da vzdržuješ temperaturo zraka okoli  recimo 22 stopinj....če pa je hiša suha,pa je lahko pri 20 stopinjah lepši občutek kot pri 22 stopinjah v mokri bajti.

Sem že v drugih temah pisal-najvažneje je seveda kako "poceni" zbasati potrebno toplotno energijo v bajto,da pokriješ izgube-zato TČ. Tukaj mi je pri Tilii (CTC) rekel,da niti ni tako važno katera TČ,kolikor je važno kdaj jo boš dal...mislil je čim prej,ker vsako leto brez TČ si zmetal ogromno cvenka skozi okno. Je rekel,da je njihova,ker ima boljši izkoristek itd...v grobem samo toliko drugačna,da se ti investicija povrne cca. eno leto prej...

Nato je važno da je hiša suha!!!-to je v mojih očeh najvažneje...šele po tem koliko je izolirana.

Napisano (urejeno)

Tole s "suha hiša" meni ni čisto jasno. Razen če si mislil, da gre za mokre stene, ker je hiša še v fazi sušenja? Ampak valjda se bo v nekaj letih posušila oziroma jo je najprej potrebno hidroizolirati?

 

Popravljeno od Janez007
Napisano
pred 41 minutami je Janez007 napisal:

Tole s "suha hiša" meni ni čisto jasno. Razen če si mislil, da gre za mokre stene, ker je hiša še v fazi sušenja? Ampak valjda se bo v nekaj letih posušila oziroma jo je najprej potrebno hidroizolirati?

 

Ne,mišljena je zračna vlaga,ki se pojavlja v hišah brez primernega zračenja in mora biti praviloma konstantno med min.45% in 65% vlage.Manj kot je vlage v prostoru nižja je lahko temperatura v prostoru za ugoden občutek.

Napisano
pred 1 uro je skritikrt napisal:

Dovolj,da sem tudi pozimi zmeraj v majici z kratkimi rokavi😊

 

Jaz bi pripomnil-ni tako važno koliko stopinj ima zrak v hiši...bolj je važno,če je hiša suha in cela ogreta...tako ni premočnega vrtinčenja zraka itd...

Ker lahko imaš 22 stopinj,pa vseeno takšne izgube,da jih komaj nadomeščaš,da vzdržuješ temperaturo zraka okoli  recimo 22 stopinj....če pa je hiša suha,pa je lahko pri 20 stopinjah lepši občutek kot pri 22 stopinjah v mokri bajti.

Sem že v drugih temah pisal-najvažneje je seveda kako "poceni" zbasati potrebno toplotno energijo v bajto,da pokriješ izgube-zato TČ. Tukaj mi je pri Tilii (CTC) rekel,da niti ni tako važno katera TČ,kolikor je važno kdaj jo boš dal...mislil je čim prej,ker vsako leto brez TČ si zmetal ogromno cvenka skozi okno. Je rekel,da je njihova,ker ima boljši izkoristek itd...v grobem samo toliko drugačna,da se ti investicija povrne cca. eno leto prej...

Nato je važno da je hiša suha!!!-to je v mojih očeh najvažneje...šele po tem koliko je izolirana.

 

To sem tudi jaz. Za mene to pomeni nekje 23 do 24°C. Vlaga se giblje pa okrog 45 do 55%, kar je idealno. Seveda vsakemu paše drugačna temperatura, samo hotel sem povedati, da imeti 20°C v bajti pomeni čisto drugo porabo kot imeti 24°C. Mene začne pri 22°C zebsti, pri 25°C je pa že vroče. Ko kurim kamin, moram okna odpreti in je to to.

Kar pa omenjaš so ventilacijske izgube objekta (kar se izgubi s prezračevanjem, pa naj bo prisilno ali pa kje piha čez kakšne špranje), ki so del celotnih izgub, ki so sestavljene še iz transmisijskih (kar se izgubi preko ovoja objekta).

Načeloma sem tole tematiko kar dobro pokril, ko sem izbiral TČ. Takrat sem se kar poglobil v gradbeno fiziko in naredil preračune toplotnih izgub objekta sam.

Napisano

Kronoterm sem zbral predvsem zaradi tega ker je praktično neslišna. Ko dela na polno je s 4m ne slišiš.

Napisano

Ja, velika zunanja enota je in lahko ventilator dela na nižjih obratih.

Osnovni princip fizike je enostaven, samo kupce moraš prepričati, da se sprijaznijo s tako veliko zunanjo enoto.

Načeloma pa ima vsaka malo boljša TČ veliko zunanjo enoto.

Napisano (urejeno)

Mislil sem predvsem hidroizolirana kot se spodobi.

Pri starejših hišah je malokatera...in imamo mokre stene,plesnobo itd....in če hiša lahko vleče vodo iz zemlje,nikoli ne bo suha...tudi izolacija ne...tukaj lahko greješ k blesav,in ne hoš nič naredil-zmeraj bodo mokre in mrzle stene...bolj boš grel,bolj bo vleklo iz zemlje.

Dokler ni hidro narejena nimaš kaj toplotno izolirati,ker je pol še slabše.

Mi imamo sedaj hišo staro že slabih 50 let in le 5cm izolacije,in je "polna kapa"...,ker je hiša res suha.TČ (CTC-11kW) imamo že deset let,in se je že 2x odplačala...

Pa je moja hiša bila suha,ker je pokojni zenin oče (inženir) bil "čist fuknjen" za tiste čase,in je ob gradnji pazil,da je bila hidroizolacija narejena kot se šika-od temeljev naprej vse hidroizolirano.

Pa sem deset let nazaj vseeno hišo odkopal,ker sem menjaval tlakovce,in sta bila slučajno dva bagra pri bajti... in obnovil hidroizolacijo in dodatno kar je hiše v zemlji toplotno izoliral...čepasta folija gor,gramoz z ilovico itd....

Je stara hidroizolacija bila totalno razpokana...z Karcherjem je dol letela k za šalo...le bitumenski premaz,k so gor mazali,se je še držal,kot se spodobi....sem že vse slike objavljal v drugih temah.....

In mi ni žal...to je nekaj najboljšega,kar lahko za bajto narediš!

Pa bo vas večina rekla..."ja saj to se razume samo po sebi,in logično itd...

A naredi pa tega praktično nihče.

Težko boš našel koga,ki kupi staro bajto,in gre vse odkopati in po potrebi injecirati,da hidroizoliraš od temeljev naprej...praktično vsi samo prpopajo enih 20centi stiroporja na bajto in upajo,da bo pomagalo..."strel v koleno".

 

Jih poznam že kar nekaj strojevodij-kolegov,ki so tako naredili-vsi "pametni"...mu razlagaš,in prikimava,pa vidiš,da ni navdušen...povesi pogled in gleda stran,ker mu ni všeč,kar mu govoriš...takoj veš,da bo naredil "po svoje"...."ja veš,saj je samo tam in tam,in ni tako hudo itd."...bla,bla...njihov problem.

 

Vsi mislijo,bom kupil TČ in bo OK...POZABI...boš imel TČ in ogromne stroške za štrom!!! in bolne otroke z astmo in še kaj več...vse samo zaradi "šparanja" na napačnem koncu.

 

In tudi ko hidroizoliraš bajto traja še cca. pet let,da je res suha. Mi je rekel Jarc od Tilie,da jih pogosto kličejo pri novogradnjah,za kaj imajo tako visoko porabo na TČ,če pa je izolirano itd...in novogradnja...

Pravi,da vsi delajo v dveh "rukerjih"...najprej en,da se bajta postavi...pol pa,ko dobijo drugi kredit pa skoraj do konca...tlake not,okna,vrata,vso keramiko,beljenje,fasada......in gremo not stanovat in gas na TČ...not pa je konstrukcijske vlage kot dreka...od tlakov,lepil itd,itd...kot sem napisal...cca. pet let še pol traja,da je res suho.

 

Popravljeno od skritikrt
Napisano (urejeno)
pred 7 urami je Bini napisal:

Ne,mišljena je zračna vlaga,ki se pojavlja v hišah brez primernega zračenja in mora biti praviloma konstantno med min.45% in 65% vlage.Manj kot je vlage v prostoru nižja je lahko temperatura v prostoru za ugoden občutek.

Ne vem če je to mišljeno oz. je fora. Verjetno so problem vlažne stene, ko voda iz njih izhlapeva, se stena hladi, za izhlapevanje pa se porabi veliko toplote.

 

Občutek je odvisen od temperature in vlage - pri nižjih T od telesne temperature te bolj zebe, pri višjih ti je bolj vroče. Več kot je vlage v zraku, bolje se dovaja/odvaja toplota na kožo. Ugibam, da je tako nekako.

 

  Finska savna Turška savna
Temperatura ~70–100 °C ~40–50 °C
Vlažnost zelo nizka (5–20 %) zelo visoka (90–100 %)
Tip gretja močan grelec segreva zrak in kamenje generator pare
Trenutna moč grelcev običajno višja običajno nižja
Občutek vročine suh, zelo vroč zrak manj vroč, a soparen
Popravljeno od Janez007
Napisano

Sem na šihtu...pozno popoldne,ko bom doma objavim par slik...bo marsikomu slabo ratalo,ko bo videl,kaj folk dela...kao "adaptacija" stare bajte.

Napisano (urejeno)
dne 14. 5. 2026 ob 7:15 je Jaka32 napisal:

 

2 x 60 m2, fasade 15 cm, streha izolirana 15 cm, talna plosca ni izolirana, dvoslojna okna, soncna lega cel dan, 250 nadmorske visine v Posavju, radiatorji standard 60 x 12 cm razlicnih dolzin. Vse prenovljeno 2020. 
Kolebam med 6 in 8 kW. Verjetno je boljse vzeti vecjo, se ne matra toliko in ima zalogo za hujso zimo?

 

Moč toplotne črpalke mora ustrezati toplotnim izgubam hiše pri najnižji zunanji projektni temperaturi in se ne izbira npr. po kvadraturi hiše ali kako drugače na pamet, ker drugače ne bo v redu ...

Se pravi ti mora najprej projektant izračunati kakšne imaš dejansko toplotne izgube hiše in šele potem izbereš ustrezno moč črpalke. 

Se pravi, če imaš npr. izračunane toplotne izgube hiše 8 kW, izbereš toplotno črpalko moči 8 kW ali 9 kW.

 

 

Popravljeno od goB
Napisano (urejeno)

Če je zračna vlaga visoka, potem pri višjih temperaturah švic ne hlapi dobro iz kože in izgubiš funkcijo hlajenja s fazno spremembo medija, ker je okoliški zrak že toliko nasičen z vlago. Zato je vročina v tropskih krajih nevzdržna, v puščavi pa ne tako.

 

pred 3 urami je skritikrt napisal:

Mislil sem predvsem hidroizolirana kot se spodobi.

 

Dobro no, to je osnova. O tem se sploh ne bi pogovarjal. Se pa strinjam, da ljudje to neradi slišijo, ker potegne za sabo malo več dela, kot pa samo šminko nalepiti na fasado, kot jih večina naredi.

 

Drug problem je, da je napake tu izredno težko kasneje popravljati, pa delo samo sploh ni zahtevno, če ga pravilno opraviš, ko je čas za to. Brat je živel v bloku v pritličnem stanovanju, kjer so med gradnjo zavozili hidroizolacijo. Nikoli niso morali pravilno popraviti. Potem je stanovanje prodal in se preselil, tako da ne vem kaj se bo v prihodnosti dogajalo. Verjetno nič, ker tiste od prvega štuka naprej ne briga za tiste v pritličju čisto nič.

 

Ne vidim, kje si omenil hidroizolacijo pod zidovi, ki prekine kapilarni vlek vlage v stene? Tista na stenah je že ok, samo če ni horizontalne hidroizolacije, ki je pravilno spojena z vertikalno, potem je vse skupaj bolj slabo.

Popravljeno od Agerg
Napisano
pred 5 minutami je goB napisal:

Se pravi, če imaš npr. izračunane toplotne izgube hiše 8 kW, izbereš toplotno črpalko moči 8 kW ali 9 kW.

 

Ni nujno čisto tako. Poenostavljeno rečeno mogoče. Drugače so pa naračunane izgube maksimalne in jih v realnosti skoraj ni, ker je upoštevana projektna temperatura zunaj, ki je (odvisno od lokacije) dosti nižja od povprečne čez zimo.

 

Sicer je odvisno od naprave same in tipa TČ (zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda) ampak lahko super zvoziš s šibkejšo in imaš za špice v TČ električne grelce, ki se vklopijo v primeru izredno nizkih temperatur. Ali pa kamin in pomagaš dogrevati, ko je res mrzlo. Oboje - grelci in kamin pridejo prav, če na TČ kaj odpove, da nisi brez ogrevanja.

Napisano (urejeno)

Ja, res je, tukaj seveda ni mišljen dodatno kamin, če ga imaš, ga lahko upoštevaš... Projektna temperatura pa je -13 stopinj povprečno v Sloveniji, razen npr. na Primorskem je seveda manj, pri projektiranju se uporabi to za izračun, ne povprečne... . Grelci se ne upoštevajo pri projektiranju moči, so samo dodatni varnostni vir črpalke, npr. za nižje temperature od projektne, če bi bilo npr. -15 ali -20 stopinj (pokrijejo razliko), za odtaljevanje zunanje enote če je vir zrak, za hitro segrevanje sanitarne vode, če odpove kompresor...

 

Popravljeno od goB
Napisano (urejeno)
pred 55 minutami je Agerg napisal:

Ne vidim, kje si omenil hidroizolacijo pod zidovi, ki prekine kapilarni vlek vlage v stene? Tista na stenah je že ok, samo če ni horizontalne hidroizolacije, ki je pravilno spojena z vertikalno, potem je vse skupaj bolj slabo.

Sem omenil injeciranje-to je edini način,da preprečiš kapilarni efekt na stene,če hidro ni dobro ali sploh narejena.

 

Kot zanimivost...ko so mi montirali Tč,sem naročil še montažo filtrov za vodo (mehanski in ogljeni filter) ter prekristalizator kamna.

In sem moral že pred prvim odcepom za uro narediti bajpas že v garaži...

In sem izkopal luknjo v tla,da sem prišel do vodne cevi v garazi,a glej ga zlomka...moral sem skopati še malce globlje pod cev,da bi montažerji lahko prišli zraven z čeljustjo za rezanje navojev...in sem moral prebiti hidroizolacijo na prvo plato z temelji.

In grem po sesalec,da posesam...ni bilo 5min. in je bila jamica polna vode😲

Ne moreš si misliti,kako moker je beton pod hidroizolacijo!!!

Sem fejst jebal ježa,da sem nazaj izoliral,da ne pušča...

 

Če najdem slike jih objavim.

Popravljeno od skritikrt
Napisano

Zdravo, sem v identični situaciji kot ti ravno naročena - jaz sem poklical vodovodarja ki mi bo delal celo hišo, je povedal koliko denarja bi rad plačal - Lg, Daikin ali Kronoterm. Tudi sam ima doma Adapta, sm reku potem ni sploh debate, itak moram vzet kredit, dejmo kr Adapta, pa še podpiram lokalni razvoj. Strukturo hiše je pregledal, radiatorje, prostore, kje bom dal talno gretje - potem pa dal izračunat kolegu, ki dobavlja in je povprašal tudi na Kronoterm, je prišla odločitev da bo 8kw vrh glave (sploh ker gre lahko 8kw model do 12kw zares). Ni to, da bi sedaj sam od sebe naredil neko kalkulacijo - pokliči nekoga, ki ve kaj dela. Ti lahko tudi svetuje kot se zagre.

 

Seveda ko je povedal da je ta zadeva 150kg težka sem se odloču naredit še hidroizolacijo, da se prej odkoplje in uredi podstavek kot se zagre, trenutno imam hišo odkopano, čakam naslednji teden da se posuši. Staro lepenko smo na nekaterih mestih dobesedno sprali dol, na enih mestih smo jo mogli pa z brennerjem gret, ker se je še tako dobro držala. Toplotna pa pride julija.

  • Všeč 3
  • Ljubim 1
Napisano

Kot obljubljeno-slike adaptacije stare bajte....vse slike-ista bajta pritličje.

20231003_110214.jpg

20231003_110219.jpg

20240119_094539.jpg

20240124_100359.jpg

20240402_142612.jpg

20240402_142627.jpg

20240409_163640.jpg

20240412_131145.jpg

20240413_113343.jpg

20240425_110744.jpg

20240504_190404.jpg

20240507_075247.jpg

20240517_180302.jpg

Napisano

Zanimivo,da ni komentarjev...a nihče malo bolj pozorno ne pogleda slik🤔.

Me zanima,če kdo najde kako gradbinsko napako....🙄

Napisano

A to pomeni, da si temeljno plosco dejansko na novo ulil?....dober si da se ti je to dalo delati👍....sam tega osebno ne bi nikoli počel....

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
  • Zadnja sporočila

    • Kje je proizvodnja bolj ekoloska je stvar debate... Oboji niso ravno ekoloski  ... Ampak je to samo v prozivodni fazi... Kaj pa v fazi rabe? Je tam tudi ICE bolj ekoloski od EV?   
    • Pa vina bo letos tudi manj. Pomanjkanje vode postavlja pod vprašaj samooskrbnost z le tem.  
    • Vode imamo bistveno več kot arafati, Afrika in večina drugih delov sveta. Zaradi vode ne bomo vzeli konca ...
    • Pa ljudje božji, potegnite že enkrat glavo iz riti. Pojdite v salone, poglejte in zapeljite nove električne avtomobile iz Kitajske.   Če kdo zna narediti dobre EV, so to danes Kitajci! A Xpenga z VW značko boš pa koval v zvezde, ali pa Changana z Mazda značko?   Potem pa pojdite v salone EU proizvajalcev in poglejte, kako žalost dobite za primerljiv denar ...
    • Seveda boš našel kako tako študijo. Ampak če boš odprl oči, boš na eno tako našel sto takih, ki ugotavljajo drugače. Ker lahko AI prečeše splet hitreje od naju, je tu povzetek:   Velika večina znanstvenih študij življenjskega cikla (LCA) ugotavlja, da so baterijska električna vozila (BEV) na dolgi rok (celotni življenjski cikel) bolj ugodna glede emisij toplogrednih plinov (GHG) kot primerljiva vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem (ICEV). Obratne ugotovitve so redke in omejene na specifične pogoje. Konsenz glede GHG emisij Pregledi literature, meta-analize in velike primerjalne študije (ICCT, IEA, Argonne National Laboratory, Nature-publikacije in druge) dosledno kažejo prednost BEV: V večini regij sveta imajo današnji BEV približno 40–73 % nižje življenjske GHG emisije kot primerljivi bencinski/dizelski avtomobili (odvisno od regije, velikosti vozila, mešanice električne energije in predpostavk o življenjski dobi/kilometrih). Primeri: ICCT (2025, EU): BEV približno 73 % nižje emisije kot bencinski ICEV (do 78 % z obnovljivo elektriko). Dodatne emisije iz proizvodnje baterije se povrnejo po približno 17.000 km (1–2 leti). ICCT (globalne primerjave 2021 in posodobitve): že za vozila iz leta 2021 prednost 60–69 % v Evropi/ZDA, 37–45 % na Kitajskem, 19–34 % v Indiji; prednost se z dekarbonizacijo omrežij še povečuje. IEA (Global EV Outlook): globalno približno polovične življenjske emisije glede na ICEV (ali še boljše v scenarijih hitrejše dekarbonizacije). Študije za ZDA (vključno s tržno širokimi analizami 2023–2025 modelov): BEV nižje emisije v skoraj vseh scenarijih in v vseh okrožjih celinske ZDA; prednost pogosto 60–70+ %. V eni od podrobnejših pregledov literature (znotraj-študijske primerjave) je 23 študij našlo nižji globalni potencial segrevanja (GWP) za BEV glede na ICEV, medtem ko je le 5 študij našlo obratno (predvsem v scenarijih z zelo umazanimi omrežji, močno odvisnimi od premoga, npr. deli Indije, Kitajske ali Litve). Knobloch in sodelavci (analiza 59 regij): v 53 regijah, ki predstavljajo 95 % globalnega transportnega povpraševanja, BEV znižajo življenjske emisije glede na ICEV. Prednost narašča z: čistejšim električnim omrežjem, daljšo življenjsko dobo / več prevoženih kilometrov, izboljšavami v proizvodnji baterij in recikliranju. Break-even točka (ko BEV postane boljši od ICEV) je danes tipično med 15.000 in 50.000–120.000 km, odvisno od regije (hitreje v Evropi/ZDA, počasneje na Kitajskem pri zelo umazanem omrežju). Kdaj študije ugotovijo obratno ali mešane rezultate? Študije, ki najdejo višje ali primerljive emisije BEV, so redke in skoraj vedno omejene na: zelo umazana električna omrežja (visok delež premoga) + kratka življenjska doba vozila, starejše podatke o proizvodnji baterij (emisije iz proizvodnje baterij so se medtem znižale), ali fokus na ne-GHG vplive (npr. poraba vode, rudarjenje mineralov, toksičnost, vplivi na dihala v nekaterih lokalnih kontekstih). Nekatere študije poudarjajo, da BEV niso nujno boljši pri vseh okoljskih kategorijah hkrati (npr. višji vplivi iz rudarjenja litija, niklja, kobalta), medtem ko so pri lokalnem onesnaženju zraka (NOₓ, PM) in GHG skoraj vedno boljši. Hibridna vozila (HEV) so boljša od klasičnih ICEV, a občutno slabša od čistih BEV.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.