Skoči na vsebino

Razni zanimivi posnetki in članki

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano
pred 7 urami je Boss napisal:

Hijene se že grizejo med sabo.... lepo. Tistmu Hajdinjaku iz NSi naj pa Bilobil pošljejo, ker totalno pozablja in se ne spomni ne Snežića in ne Draganovića. Par ta močni klofut okol njuška pa se bo vseh spomnila za nazaj in za naprej.

Vsi so enaki. Vsem, levim in desnim peša spomin in z roko v roki lomastijo po našem denarju. 

Živi primer je nakup golobnjakove stavbe na Litijski. Da ne naštevam naprej. 

 

 

Napisano

Evola, so že ugotovili, da električni avtomobilčki ne zmorejo takih hitristi na avtocestah. Pa jim bodo malo šli naproti, da ne bodo ovirali tovornjakov. 😊

https://www.24ur.com/novice/slovenija/namesto-130-na-slovenskih-avtocestah-110-kilometrov-na-uro.html

 

 

 

Napisano

Barabe so. Potovalni čas se nič ne podaljša.

Mogoče na polni avtocesti ne. Na prazni pa se 100%. Ne vem kje so smisel za logiko izgubili.

Napisano
pred 3 urami je godlike napisal:

Barabe so. Potovalni čas se nič ne podaljša.

Mogoče na polni avtocesti ne. Na prazni pa se 100%. Ne vem kje so smisel za logiko izgubili.

 

Ne logika in ne empirika ne govori v prid trditvam v članku. Uglavnem, lažejo!

The only aproved cure for too much fun is three much fun!

post-1420-0-86929800-1443681846.png

 

Napisano (urejeno)
pred 39 minutami je Mraušk Mčk napisal:

 

Ne logika in ne empirika ne govori v prid trditvam v članku. Uglavnem, lažejo!


Po zelo poenostavljeni kalkulaciji, je teoreticna kapaciteta enega pasu avtoceste pri 130km/h, 1805 avtomobilov na uro na pas, pri 110, je 1803.
To je ob predpostavki, da ves promet vozi z omenjeno hitrostjo, in da drzijo predpisano varnostno razdaljo 2s. Razlika je samo zaradi zaokrozevanja.

 

Ne da se mi pa matrik delat, in racunat, ker bojo stevilke itak podobne, glede na to da se racuna "separacija" oz varnostna razdalja v casu, in ne neki fiksni razdalji. Takoj ko dolocimo neko fiksno razdaljo med avtomobili (v metrih), se kapaciteta s hitrostjo veca.

Popravljeno od Matick
Napisano
pred 16 minutami je Matick napisal:

Po zelo poenostavljeni kalkulaciji, je teoreticna kapaciteta enega pasu avtoceste pri 130km/h, 1805 avtomobilov na uro na pas, pri 110, je 1803.
To je ob predpostavki, da ves promet vozi z omenjeno hitrostjo, in da drzijo predpisano varnostno razdaljo 2s. Razlika je samo zaradi zaokrozevanja.

Samo pri prvem primeru si prevozil 130km v 1 uri, pri drugem pa 110.

 

Torej ti 20km manjka, ne glede na pretočnost!

Napisano
pred 11 minutami je godlike napisal:

Samo pri prvem primeru si prevozil 130km v 1 uri, pri drugem pa 110.

 

Torej ti 20km manjka, ne glede na pretočnost!


Ja tukaj se nisem vtaknu v potovalne case, ampak samo v pretocnost.
Tudi z nizanjem hitrosti ne bojo resili fantomskih zastojev, ker to je pa bl problem v voznikih, ne pa v samih hitrostih.

Je pa kapaciteta ceste taka kot je, se pravi ce gre 5000 avtov hkrati na cesto, pac ne sfolga, pa ni vazno kaksna je omejitev

Napisano (urejeno)
pred 51 minutami je Matick napisal:


Ja tukaj se nisem vtaknu v potovalne case, ampak samo v pretocnost.
Tudi z nizanjem hitrosti ne bojo resili fantomskih zastojev, ker to je pa bl problem v voznikih, ne pa v samih hitrostih.

Je pa kapaciteta ceste taka kot je, se pravi ce gre 5000 avtov hkrati na cesto, pac ne sfolga, pa ni vazno kaksna je omejitev

Fantomski zastoji nastajajo samo na "kozjih stezah" kakršna je naša uboga avtocesta, kjer na voznem pasu kraljujejo tovornjaki, ostali imajo na voljo prehitevalni pas, kjer pa zopet vsakih par km izletijo nanj tovornjaki, ki prehitevajo pet km hitreje, kot vozijo tovornjaki na voznem pasu. 

To je že vse bilo videno v Italiji, dokler niso naredili treh pasov. Od takrat se to ni zgodilo več, razen, ko je kakšna nesreča. 

Zastonj to naši "strokovnjaki" nabijajo, ko pa je vse skupaj v resnici precej ubogo. In, ko dodamo še par gradbišč, ki so stalnica na naših avtocestah, je stanje še bolj porazno. 

Popravljeno od Alex

 

 

Napisano

Če smo pa taka fajn tranzitna država no. Sigurno ima naše gospodarstvo blazno korist od tega, drugače ne vem zakaj ne bi čez dan za kamione nabil trojne cestnine, ponoči pa normalno. Recimo. Ma ne sej vem, nikol ni tko preprosto 😏

Napisano

Zelo dober intervju👍...bolj za tiste,ki zares razumejo nemščino...al pa če si pomagate z avtomatskim prevodom...

 

 

Napisano
AVTO-MAGAZIN.METROPOLITAN.SI

Kljub temu, da prihaja vse več električnih avtomobilov bo najprej na voljo z bencinskim motorjem.

 

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Ko vidiš tole klimo lavfat, ki dela 365 dni v letu in jo 3x na dan pere dež, sem neskončno vesel, da imam doma micko....🤗😉

IMG_20250223_132124.jpg

  • Všeč 5
  • Ljubim 1
Napisano (urejeno)

Klime njihove so res dobre, ampak temo si pa sfalil.

To bi moral v temo o klimah zalepit 😉

Popravljeno od godlike
Napisano
pred 3 urami je Z M A J napisal:

 

"Če pa imate obratno težavo, da prepogosto ostaja prazen, ga napolnite vsaj z nekaj steklenicami izbrane pijače, saj bodo hladilniku pomagale ohranjati nizko temperaturo."

 

Mojo najdražjo moram kar naprej prepričevat, da je pivo v hladilniku življenjskega pomena za pravilno delovanje naprave. 

  • Všeč 3
  • Ljubim 2

The only aproved cure for too much fun is three much fun!

post-1420-0-86929800-1443681846.png

 

Napisano
pred 12 urami je godlike napisal:

Klime njihove so res dobre, ampak temo si pa sfalil.

To bi moral v temo o klimah zalepit 😉

Tam bi bila pa že reklama.... 😉

Napisano
WWW.24UR.COM

Japonska je že večji del februarja v primežu obilnega sneženja. Ponekod je snežna odeja debela več kot pet metrov, zaradi česar...

 

  • Začuden 1
  • Zmeden 1

Lepa kot slika, na sliki pa traktor :)

Napisano

Ampak Park & Sail se meni sliši čudno. Sail in sailing se uporablja le za plovila brez motornega pogona (jadrnice ipd). Nekak bolj dobim občutek, da gremo v luko se parkirat pol pa na jadranje.

 

Če že morajo uporabljat angleške izraze namesto slovenskih, kot bi bil recimo parkiraj in plovi oziroma parkiraj in se vozi (park and ride) bi verjetno bil bolj nazoren Park & Boat (bolj pravilno verjetno Park & ride the boat) pa bi vsi razumeli. :nevem:

 

 

 

 

33112_1.png

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...

  • Zadnja sporočila

    • Nikamor se mi ne mudi imam pa rad dinamično vožnjo in ne concanja po cesti. Za umirjeno vožnjo imam e kolo.  Kolikor lahko tistemu kar vozimo mi rečemo umirjeno. 😉
    • Tudi jaz sem na limitu tistih 4 mm in ni več varna za zimo, je za stran... in sm reku dejmo probat.. isto jo trga po koščkih ja  
    • Od česa je odvisna lastna frekvenca avtomobilskega motorja? MS Copilot: Lastna frekvenca avtomobilskega motorja je odvisna od več dejavnikov, ki vplivajo na vibracije in nihanja motorja: Materiali in konstrukcija – Različni materiali in zasnova motorja določajo njegovo togost in maso, kar vpliva na naravno frekvenco nihanja. Geometrija motorja – Oblika in razporeditev sestavnih delov (blok motorja, glava cilindrov, ročična gred) vplivajo na način, kako vibracije potujejo skozi motor. Vztrajnostna masa – Teža gibljivih delov, kot so bata, ojnice in ročična gred, vpliva na nihanje celotnega sistema. Togost nosilcev – Motor je pritrjen na vozilo preko nosilcev, katerih elastične lastnosti določajo prenos vibracij na karoserijo. Delovna hitrost – Pri različnih vrtljajih motorja se lahko pojavijo resonančni pojavi, kjer frekvenca motorja sovpada z naravno frekvenco, kar poveča vibracije.   Ali ima lahko stvar več lastnih frekvenc? MS Copilot: Da, stvar lahko ima več lastnih frekvenc! Vsak objekt ali sistem ima več načinov nihanja, od katerih ima vsak svojo lastno frekvenco. To je odvisno od oblike, mase, togosti in načina pritrditve ali podpore. Primeri več lastnih frekvenc: Glasbeni instrumenti – Strune na kitari ali violini imajo več resonančnih frekvenc, kar omogoča različne tone. Zgradbe in mostovi – Strukture imajo več načinov nihanja (horizontalno, vertikalno, torzijsko), kar vpliva na odpornost proti potresom. Mehanski sistemi – Avtomobilski motor ima različne lastne frekvence za posamezne komponente, kot so bati, ojnice in okvir motorja. Elektronska vezja – Nihanja v električnih komponentah povzročajo več frekvenc, ki vplivajo na delovanje sistemov. Če frekvenca prisiljenega nihanja sovpada z eno od lastnih frekvenc, lahko pride do resonance, kar lahko povzroči povečane vibracije ali celo poškodbe. To je razlog, zakaj se pri inženiringu in oblikovanju struktur upošteva več lastnih frekvenc, da se preprečijo neželeni učinki.    
    • Danes prestal svojo 1. operacijo v lajfu in sicer dentalne narave, zaenkrat kar OK. Moram pa pohvalit hči, ki je včeraj z ocenami zaključila OŠ in njen rezultat je idealen oz. maksimalen
    • Po zgledu mojih sodelavcev sem tudi sam, prvič v življenju, poizkusil varianto, da zimske zvozim do konca čez poletje - goodyear, 4,5 mm profila. Pa so se sredi julija začele luščit - po površini je cca dober milimeter na debelo začel odpadat profil. Takoj sem dal gor letne.  
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.