-
Podobna vsebina
-
- 1.114 odgovorov
- 268.709 pogledov
-
- 1 odgovor
- 1.229 pogledov
-
- 9 odgovorov
- 4.563 pogledov
-
- 1 odgovor
- 1.942 pogledov
-
- 9 odgovorov
- 4.404 pogledov
-
-
Zadnja sporočila
-
https://obalaplus.si/bojkot-crpalk-slovenci-pozvani-naj-v-soboto-za-24-ur-ne-tocijo-goriva/ -
https://gore-ljudje.net/novosti/via-della-vita-strada-degli-alpini-in-via-kugy-zracna-kosmata-in-strasljiva/ -
Včeraj po Menin; rahlo diši po Marelah
-
Prvi dan šole nekje v Ljubljani, Slovenija, leta 2026. Učitelj preverja prisotnost učencev: - "Mustafa al Eih Zeri?" - "Ovdje." - "Achmed El Kabul?" - " Ovdje." - "Fatima Bin Pardin? " - " Ovdje." - "Ali Abdul Olmi?" - " Ovdje." - "Mohammed Bin Kadir?" - " Ovdje." - "Al Jabla Zic?" Tišina v razredu. - "Al Jabla Zic?" Tišina se nadaljuje, vsi gledajo okoli sebe po razredu. Učitelj ponovi vprašanje: - "Al Jabla Zic?" Deklica v drugi vrsti se javi: - "Oprostite, učitelj, mislim, da sem to jaz, ampak prebere se Alja Blažič..." -
Po nekaj tisočletjih je Bog spet pogledal na Zemljo. Ljudje so ponovno postali pohlepni, pokvarjeni in nasilni. Bog je zato sklenil, da jim da nauk, in jih večino uniči, kot je to že storil enkrat z vesoljnim potopom. Pokliče Noeta: - "Še enkrat, kot poprej, boš moral zgraditi barko iz cedrovine, 300 laktov dolgo, 50 široko in 30 visoko. Na Zemljo bom poslal drugi vesoljni potop, ker se ljudje niso ničesar naučili. Ti pa na barko vzemi, kot po navadi, svojo družino, snahe, zete in njihove otroke ter od vsake živalske vrste, ki živi na kopnem, po dva - samico in samca. Časa imaš pol leta.". Noe ni bil ravno navdušen; gradnja barke, 40 dni slabega vremena, 150 dni morske bolezni, vse skupaj pa v tesnem prostoru z ženo, brez televizije in interneta. Vendar je bil vdan Bogu, in se je lotil posla. Čez natančno šest mesecev so se nabrali temni, težki oblaki in začelo je deževati, kot iz škafa. Bog pogleda na Zemljo in zavpije: - "Noe, kje je barka?" Noe je v solzah pogledal proti nebu in dejal: "O moj Gospod, bodi milosten z menoj; ne veš, kaj si mi naredil!" Bog, ponovno: - "Ej, ne se hecati, stari! Kje je barka?" Noe je nato obupan bogu razložil: 1. Najprej sem šel s projektno dokumentacijo in vsemi 34 potrebnimi dovoljenji na upravno enoto, da bi pridobil gradbeno dovoljenje. 2. Bili so prepričani, da želim sezidati odbito štalo za ovce. Niso se strinjali z ničimer, sploh ne s tem, da bi to morala biti barka. 3. Niso vedeli, kaj je to laket, tako, da je drago plačani arhitekt moral narediti nov načrt, v metričnih merah. 4. Ko so končno dojeli, da gre zares za plovilo, so me takoj zavrnili, saj je ladjedelništvo v urbanih naseljih prepovedano. 5. Našel sem drugo, primerno mesto, vendar so se tam pojavili novi zadržki. Začelo se je s protipožarno zaščito. Kje so protipožarna vrata, kje so gasilniki itd? Bolj, ko sem jim razlagal, da bo vode več kot dovolj, bolj so me sumljivo gledali. Na koncu so me odpeljali možje v belem, v Polje. 6. Po temeljitem psihiatričnem pregledu mi je upravna enota javila, da barko sicer lahko zgradim, vendar ne prevzemajo odgovornosti za njen prevoz do najbližjega vodotoka. Z njihovo naklonjenostjo, ali spregledom, ne smem računati, ker so jim ravnokar zamenjali načelnika. 7. No, že čez en dan me je poklical nekdo drug iz iste UE in mi pojasnil, da imamo prijazno e-upravo, ki je zelo naravnana na izpolnjevanje želja državljanov, in da lahko celo računam na evropska sredstva za spodbujanje gradnje ladjedelnic. Edini problem je, da moram prošnjo vložiti v osmih izvirnikih in štirih kopijah, v treh uradnih jezikih EU, s potrdili, da so prevodi enaki izvirniku, da nisem bil kaznovan, da nisem v kazenskem postopku itd... In še ena malenkost, ker je libanonska cedra ogrožena rastlinska vrsta, EU prepoveduje njen uvoz. Tako sem nehal iskati prvovrstno cedrovino. 8. Cedro sem poskušal nadomestiti z navadnim borovcem. Z varščino sem se komaj izognil prijetju, češ da posegam v Triglavski narodni park. Ko sem jim razložil, da vsak čas ne bo več tega parka, so me drugič odpeljali v Polje. 9. Končno sem našel drevesa, ki bi jih lahko posekal. Poskušal sem se dogovoriti z gozdarji, pa so me samo čudno gledali. Kje je kolektivna pogodba, kje je tarifni dodatek, kje so primerjave z javno upravo, kje so naše pravice? Na koncu so dejali, dobro stari, dejmo brez tega, ampak naša ura je 50€, na roko, vnaprej! 10. Vmes sem zbiral živali. Vsaj dve mravlji (kraljica in trot) sem uspel ohraniti pri življenju. Potem sem poskušal kot Dalajlama prepričati dva volkova in dve ovci, da morajo zaradi višjih interesov živeti v miru in sožitju. Ko so končno pristali, se je, kot zainteresirana stranka v postopku, javilo društvo za zaščito živali in UE prepričalo, da je tako bivanje živali kruto, ker je proti njihovim navadam v naravnem okolju. 11. Mislil sem, da sem iz ta hudega ven, ko je višje sodišče pritožbo društva zavrnilo, ker so pozabili plačati 5,67€ takse (ha ha ha ha), potem je prišel še dopis ministrstva za promet in zveze, da me bodo oglobili, ker je moje vozilo za prevoz živali v nasprotju s kar tremi direktivami EU. Trenutno sem se prebil do 23. strani obrazca in res ne vem, katere veroizpovedi so živali? Ali npr. moj Bog, ali si ti sploh vedel, da se rogate živali, zaradi možnosti poškodovanja, ne smejo prevažati v času parjenja? Kozli in biki, pa psi in vepri, ki sicer nimajo rogov, imajo pa čekane, pa tudi jeleni in, da ne govorim o samcih zebre, se gonijo celo leto. Kdaj naj zdaj rešim to? 12. Ker so zajci vir nalezljivih bolezni, moram upoštevati 43 do 45 različnih predpisov EU, posebej za kunce in posebej za zajce. 13. Lepo te prosim, če lahko urediš, da bi barka plula pod liberijsko zastavo, ali zastavo st. Vincenta in Grenade, ker me drugače Hrvati ne bodo spustili skozi. 14. Še bolj te prosim, spravi mi iz poti težake iz Greenpeacea, ki trdijo, da tudi en kakec od živali ne sme onesnažiti oceana. Skratka, o moj Gospod! Prvič je šlo razmeroma brez problema, vendar te tokrat prosim za dovoljenje, da na barko vzamem najmanj svojega odvetnika, predsednika protikorupcijske komisije in varuha človekovih pravic (pa tudi novega načelnika UE, če se da, saj je majhen in ne je veliko)." Minilo je nekaj minut. Oblaki so se razmaknili in sonce je posijalo na razmočeno prst. Noe je z začudenjem vprašal: - "O moj Gospod, ali nas ne boš uničil?" Na to je Bog odgovoril: - "Ne Noe, ni potrebe. To bo namesto mene naredila vaša državna uprava in evropska unija..."
-
-
Kdo je trenutno prisoten (Poglej celoten seznam)
Priporočeno sporočilo
Pridružite se pogovoru
Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.