Skoči na vsebino

Mazda CX-60

Ustvari kratki URL


Priporočeno sporočilo

Napisano

Pri CX-60 je boost takrat, ko res orenk pohodiš pedalko za plin… ali pa ko greš do kickdowna…

lp

Thomas

image.png
              mazda CX-60 PHEV327 AWD AT Homura

Poraba (bencin)                        Poraba (elektrika)

Mazda CX-60 Startup animation2.gif

 

  • 4 tedne kasneje...
Napisano

Zanima me, kako je sedaj s temi cx60 dizli? Kako se obnesejo, kako je z zanesljivostjo, so menjalniki ok? Bi bil avto za nekoga, ki dela okrog 60 000km/letno?

Napisano (urejeno)

Pol leta nazaj mi je kolega, ki ima družinskega prijatelja, mehanika na pooblaščenem servisu rekel, da se moram izognit novim 3.3 dizlom, da imajo na servisu z njimi polno enih problemov.

 

 

 

Popravljeno od Janez007
Napisano (urejeno)

Nisem zasledil nekih velikih problemov z njimi. Vsaj ne v tolikšni meri, da se ne bi lahko primerjali z podobnimi (tudi premium znamke) motorji. 

Tudi chat nima nekih pripomb ampak le napotke 

Chat:" Novi Mazdini 3.3 vrstni šestvaljni dizli (e-Skyactiv D), ki jih dobiš v Mazda CX-60 in Mazda CX-80, imajo zaenkrat precej dober ugled glede same zasnove motorja — predvsem zaradi mirnega teka, nizke porabe in navora. 

Ampak: ker je motor še relativno nov (od 2022 dalje), dolgoročne slike pri 250–300 tisoč km še ni. Trenutno se kaže nekaj tipičnih “otroških bolezni”, predvsem pri zgodnjih CX-60.

Kaj uporabniki in servisi največ omenjajo:

  • DPF občutljivost pri kratkih vožnjah — če se avto vozi večinoma po mestu, zna pogosto regenerirati filter. To je klasična težava sodobnih dizlov, Mazda ni izjema. 

  • Nekaj primerov težav s turbino in visokotlačno črpalko po ~40–60 tisoč km, ampak za zdaj ni videti, da bi šlo za masovno katastrofo. 

  • Več kritik leti na 8-stopenjski menjalnik in podvozje CX-60 kot pa na sam motor. Prve serije so bile precej “neuglajene”. 

  • Mazda je vmes že naredila več softverskih in podvoznih posodobitev za novejše letnike 2024/2025, zato so kasnejši primerki praviloma boljši od prvih 2022–2023. 

Kar je pozitivno:

  • poraba je res nizka za tako velik motor (realno 5.5–7 l),

  • vrstni 6-valjnik teče zelo uglajeno,

  • veriga namesto jermena,

  • ni videti sistemske katastrofalne napake kot pri starem 2.2 dizlu. 

Moje priporočilo bi bilo:

  • če delaš veliko relacij in avtoceste → ta 3.3 dizel je verjetno trenutno eden boljših novih dizlov na trgu;

  • če voziš večinoma mesto in kratke relacije → raje bencin/PHEV, ker bo DPF prej ali slej siten;

  • izogibal bi se prvim letnikom CX-60 (2022/zgodnji 2023), če kupuješ rabljenega;

  • obvezno preveri, ali so bili narejeni vsi software update-i in servisne akcije.

Popravljeno od Alex

 

 

Napisano

Torej rabljeni še odpadejo. Ker če gledaš za okrog 35k€, dobiš tam max 2023 letnik. Novejši so že dosti dražji.

Napisano
dne 11. 5. 2026 ob 8:26 je Freak napisal:

Zanima me, kako je sedaj s temi cx60 dizli? Kako se obnesejo, kako je z zanesljivostjo, so menjalniki ok? Bi bil avto za nekoga, ki dela okrog 60 000km/letno?

jaz imam sedajna moji po 2 letih 96.000 km. v spološnem zadovoljen z motorjem edine težave, ki so bile je bila pri 50.000 odpoved baterije (menjano pod garancijo) in sedaj čakam da mi pod garancijo zamenjajo loputo na izpušnem sistemu. Spremembe na menjalniku so bile delane komaj za modele 2026 prejšnji so pa dobivali vsako leto samo drugačno vzemetenje. Na samem motorju pa ne vem če je bilo kaj bistvenij izboljšav oz sprememb. 

Za vse vaše ideje urejanja okolice   www.gabioni.si

 

post-24-0-89526200-1520847770_thumb.png

 

 

  34419_1.png  33631_1.png 34319_1.png

Pridružite se pogovoru

Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.

Gost
Odgovori na to sporočilo...

×   Prilepljeno kot obogateno besedilo.   Prilepi raje kot enostavno besedilo

  Only 75 emoji are allowed.

×   Vaša povezava je bila samodejno vdelana.   Namesto tega raje prikaži samo kot povezavo

×   Tvoje predhodno sporočilo je bilo obnovljeno.   Izbriši besedilo iz urejevalnika

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...

  • Zadnja sporočila

    • In še drugi del (tabelarični pregled) ××××         Spodaj je tabela izključno na podlagi podatkov iz dokumenta, pri čemer je pomembno, da so to povprečja pregledanih LCA študij in ne rezultati enega konkretnega vozila. ICE vs. HEV vs. PHEV vs. BEV – LCA primerjava Kazalnik ICE-G 🚗 HEV 🔋 PHEV 🔌 BEV ⚡ Št. analiz (n) 29 16 21 60 Proizvodnja g CO₂e/km ~35 ~42 ~37 ~57 Proizvodnja – absolutno ~5–9 t CO₂e* podoben ICE 8,2–8,9 t 7,8–26,2 t Delež proizvodnje v LCA 14 % – 16–32 % (~25 %) – Uporaba / WTW g CO₂e/km 133–268 – – 4–177 Delež WTW v celotnem LCA ~80 % ~75 % ~68 % – Celotni LCA g CO₂e/km 223 185 157 121 Celotni LCA t CO₂e/vozilo 46 t 37 t 35 t 25 t Razlika LCA glede na ICE-G 0 % −17 % −32 % −41 % Razpon razlike glede na ICE-G – večinoma −13 do −21 % −9 do −73 % −89 do +21 % Glavni problem visoke emisije med uporabo manjši prihranek zelo odvisen od uporabe na elektriko visoke emisije proizvodnje/baterije Baterija – delež proizvodnje – – – ~54 % * Pri ICE dokument navaja, da 90 % ocen proizvodnje pade med 5 in 9 t CO₂e/vozilo.  Najbolj pomembna številka Če vzamemo ICE-G = 100 %, dobimo približno: Pogon Celotni LCA Prihranek glede na ICE-G ICE-G 223 g/km 0 % HEV 185 g/km −17 % PHEV 157 g/km −32 % BEV 121 g/km −41 % Ti povprečni rezultati so neposredno navedeni v dokumentu; avtorji pa posebej opozarjajo, da je za primerjavo bolj zanesljiv relativni rezultat znotraj posamezne študije, ker se predpostavke med LCA študijami precej razlikujejo. Kaj se iz tabele lepo vidi 1. ICE ima najvišje emisije predvsem zaradi uporabe. Pri ICE proizvodnja predstavlja približno 14 %, približno 80 % celotnega LCA pa predstavlja WTW (well-to-wheel). 2. HEV prinese približno 17 % zmanjšanje LCA. Proizvodnja je nekoliko bolj emisijsko intenzivna (42 proti ~35 g/km pri ICE), vendar nižja poraba goriva zmanjša emisije v uporabi.  3. PHEV ima povprečno ~32 % nižji LCA, vendar z zelo velikim razponom −9 do −73 %. To je pomembno: rezultat PHEV je zelo odvisen od tega, koliko kilometrov se dejansko opravi na elektriko.  4. BEV ima najboljši povprečni rezultat: −41 %. Toda proizvodnja je bistveno bolj obremenjujoča: 57 g/km proti ~35 g/km pri ICE, baterija pa predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij.  5. BEV rezultat ima tudi največjo variabilnost. V pregledanih študijah je razlika glede na ICE segala od −89 % do +21 %. Približno 92 % študij je sicer pokazalo zmanjšanje emisij v korist BEV. 
    • Copilot pravi😉: Povzetek glavnih ugotovitev Dokument ugotavlja, da sedanja evropska ureditev emisij avtomobilov preveč temelji na emisijah iz izpušne cevi, zato ne prikazuje celotnega podnebnega vpliva vozila. Emisije namreč nastajajo tudi pri pridobivanju surovin, proizvodnji jekla in baterij, proizvodnji električne energije ali goriv ter ob koncu življenjske dobe vozila. Avtorji zato predlagajo prehod od zgolj »dekarbonizacije« k »defosilizaciji«, torej zmanjševanju uporabe fosilnega ogljika skozi celoten življenjski cikel vozila.    Glavno priporočilo je uvedba regulacije, ki temelji na analizi življenjskega cikla (LCA) in enakovredno upošteva pogon, uporabljeno energijo, materiale ter recikliranje. Prehod naj bi potekal v treh fazah: najprej obvezno in preverjeno poročanje o emisijah skozi življenjski cikel, nato sistem nagrajevanja dejansko doseženih izboljšav ter od leta 2032 postopna uvedba zavezujočih meril. Poseben poudarek dokument namenja nizkoogljičnemu jeklu kot prvemu praktičnemu primeru.  Osrednja ugotovitev je, da bi tak pristop EU omogočil učinkovitejše zmanjševanje emisij, saj bi nagrajeval vsako dokazljivo zmanjšanje uporabe fosilnega ogljika, ne glede na to, ali je doseženo z elektrifikacijo, čistejšo energijo,    V dokumentu so za ICE, PHEV in BEV zelo uporabni konkretni podatki. Pomembno pa je, da gre za pregled obstoječe literature, zato avtorji opozarjajo, da se rezultati med študijami precej razlikujejo. Ključni podatki LCA po tipu pogona Pogon Povprečne emisije v življenjskem ciklu Razpon Povprečna proizvodnja Glavna ugotovitev ICE-G (bencin) približno 185 g CO₂e/km – ~35 g/km visoke emisije predvsem v fazi uporabe PHEV približno 157 g CO₂e/km 58–242 g/km ~37 g/km boljši od ICE, vendar zelo odvisen od dejanske uporabe električnega načina BEV/ZEV približno 121 g CO₂e/km 24–243 g/km ~57 g/km najnižje povprečne emisije skozi življenjski cikel Pri celotnem življenjskem ciklu to pomeni približno 37 t CO₂e za ICE-G, 35 t za PHEV in 25 t za BEV. BEV ima torej v pregledani literaturi približno 35 % nižje emisije kot ICE-G, vendar je razpon rezultatov zelo velik.    ICE: proizvodnja predstavlja približno 14 % življenjskih emisij pri bencinskem ICE, glavnina pa nastane med uporabo. Pri ICE-G in ICE-D so skupne WTW-emisije ocenjene med 133 in 268 g CO₂e/km.    PHEV: proizvodne emisije so nekoliko višje kot pri ICE (~37 g/km), življenjski rezultat pa je močno odvisen od tega, koliko se vozilo dejansko vozi na elektriko. Delež WTW-emisij je v povprečju približno 68 % celotnega LCA, vendar z razponom 52–79 %.    BEV/ZEV: proizvodnja je bistveno bolj emisijsko intenzivna – povprečno 57 g CO₂e/km, pri čemer baterija predstavlja povprečno 54 % proizvodnih emisij. V primerjavi z ICE-G so bile v skoraj vseh pregledanih študijah proizvodne emisije BEV višje, od +11 % do trikratnika, vendar se ta začetni »ogljični dolg« praviloma kompenzira z nižjimi emisijami med uporabo.    Posebej pomembno: BEV niso avtomatično najboljši v vseh okoliščinah. Dokument ugotavlja, da se njihova življenjska prednost pred klasičnimi pogoni izgubi približno pri 600 g CO₂e/kWh električnega omrežja; vse države EU so bile v analiziranem obdobju pod tem pragom. 
    • Očitno sem bil naiven oz. tega nisem nikjer prebral in sem bil prepričan, da lahko polniš s polno močjo ne glede na število vozil.   Dejstvo je torej, da če hočeš hitro polniti, da moraš iskati 400kw polnilnice z max 2 mestoma in potem boš mogoče lahko izkoristil potencial avtomobila. Problem je seveda ker te polnilnice niso za vsakim vogalom
    • Pa sej je to znano. Maksimalno polnjenje je le takrat, ko si sam na polnilnici, takoj pa ko je EV-jev več se pa to razdeli med vse. Če so tam 4 polnilna mesta, verjetno nisi pričakoval, da lahko štirje skupaj polnijo pol z megavatom skupne moči?  Za to bi morali celo dodatno manjšo elektrarno priklopit.
    • Aja pa še to le kot zanimivost. Cca dve desetletji nazaj je pa nekaj kilometrov prej v predoru Dekani zagorela Pahorjeva (takrat je še bil evropski poslanec) Laguna in tudi zgorela. Tko mal za orehe tret.  
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembna informacija

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in boljše uporabniške izkušnje spletnega mesta. Z uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov.