-
Zadnja sporočila
-
Saj ne, da bi se mi dalo, še manj da imam čas, ampak naj ti bo, si utržem malo časa pa ti odgovorim. Torej, kot prvo, ti si res pravi komunist. ker pri komunistih je veljalo: če nisi za nas, si proti nam. In tako sem zdaj dobil še domobrančke - sploh nisem vedel, da so moji. Zanimivo, kaj vse doleti človeka: pa so me imeli za pravoslavca, na tem forumu mislim da me je nekdo označil za ortodoksnega kristjana, bil sem že Janšev vernik, celo Mormon, zdaj sem dobil še domobrance. Samo še blond črnc nisem bil... Gremo dalje. Ko že omenjaš kvizlinge: Jonsson Quisling je poskušal preprečiti, da bi vodilna mesta v norveški politiki zasedli Nemci. Kakšen način je izbral? Tak, kot se mu je zdel najprimernejši. Ja, po bitki so vsi generali in zdaj ga vsi obsojajo... Njegova vlada je trajala le 5 dni, saj ni bila deležna podpore ne s strani Norvežanov ne s strani Nemcev. Kasneje je bil predsednik vlade kraljevine Norveške. Zaradi sodelovanja z Nemci je njegov priimek postal sinonim za visokega političnega izdajalca (kvizling). Nisem vedel, da smo v Sloveniji med drugo svetovno vojno imeli toliko visokih političnih izdajalcev. Mislim, tudi tvoj ded bi si "umazal roke s krvjo visokega političnega izdajalca", če tega izdajalca ne bi krogla srečala že prej... Običajno ti gre matematika dobro. Se niti ne čudim, kar poznam ljudi s tvojim poklicem, so vsi dobri v matematiki. Ampak matematika ti gre samo, dokler se kdo ne dotakne tvojih komunistov. Kajti tvoji komunisti so pobili okoli 24.000 ljudi - navadnih izdajalcev in kvizlingov. Vojna se je v Sloveniji začela 6.4.1941 in se je končala 8.5.1945, ko vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil general Alfred Jodl na sedežu vrhovnega poveljstva zavezniških ekspedicijskih sil v Reimsu podpiše brezpogojno kapitulacijo nacistične Nemčije, s katerimi prizna brezpogojno predajo vseh nemških sil in pove: »Vse sile pod nemškim poveljstvom v Srednji Evropi morajo prenehati z aktivnim delovanjem do 23:01 ure 8. maja 1945«. - razen zate, @Boss in tvoje komuniste, ki ste malo za časom in se je vojna končala 9.5.1945... Torej je vojna trajala 1493 dni. Če torej 24.000 izdajalcev razdelimo na 1493 dni, dobimo 16 izdajalcev na dan - vsak dan, tudi sobote, nedelje in praznike. Kaj so Nemci imeli poseben urad za sprejem izdajalcev, da so jih lahko sprejeli toliko? Ali pa so tvoji komunisti streljali kar vsepovprek in vsi so bili označeni kot izdajalci? Prej sem že omenil napad Nemcev v Cerknem. Za ta dogodek so tvoji komunisti obtožili okoli 20 "izdajalcev" in jih 15 dejansko res aretirali in pobili - nekaj jih niso dobili takoj in so ti "izdajalci" pobegnili v Italijo in naprej. Pa še to: ko je neka ženska javno podvomila v krivdo svoje hčere in zahtevala, da ji pokažejo dokaze, so bili vsi tiho. Kasneje je ta ženska javno povedala, da je k njej prišel eden od tvojih komunistov in ji razložil, da če ne bo tiho, da bo lahko osebno vprašala svojo hčerko o krivdi. Kmalu po tem je ženska izginila neznano kam. In nihče ni upal javno vprašat, kam je izginila... Zdaj pa malo zgodovine. Od 6.4.1941 pa do 22.6.1941, pred nemškim napadom na SZ, še ni bilo slovenskega partizanstva, bili pa so aktivni tvoji komunisti v tem obdobju veliki prijatelji, zavezniki Hitlerja, ki je septembra 1939 skupaj s Sovjeti zasedel Poljsko. Navdušenje KPS nad Hitlerjem se je izkazalo v organiziranju množične manifestacije: našuntali so kmete, ki so v Trebnjem in na pohodu proti nemški meji manifestirali za priključitev tega dela Slovenije k nemškemu Rajhu - še dobro, da se je zgodovina nato odvila, kot se je, ker če bi tvoji komunisti uspeli, bi zdaj šprehali, ne pa govorili... V tem obdobju prijateljstva z nacisti je KPJ zagovarjala kolaboracijo na celi črti. Tito je 5. maja 1941 v glasilu KPJ pozval komuniste, naj čimbolj stopajo v nemške službe. Kasnejši prvaki OF in KPJ, odvetniki dr. Aleš Stanovnik, dr. J. Pokorn in dr. J. Vilfan so v tem obdobju delali v Šetvidu pri Gestapo. Kasnejši notranji minister SFRJ Stane Dolanc in edini slovenski admiral v SFRJ Stanislav Brovet sta v Avstriji prostovoljno vstopila in bila dolgoletna člana Hitlerjugend, Brovet kar do januarja 1945. Konec aprila je KPS ustanovila PIF, Protiimperialistično fronto, ki je kritizirala angleški, francoski in ameriški imperializem, ne pa nemškega in fašističnega. O kakem boju za osvoboditev Slovenije ni bilo govora. RS slavi 27. april 1941 kot Dan upora. To je zgodovinska laž z izgovorom, da je PIF bila predhodnica OF. Obe organizaciji sta v namenih in ciljih diametralno nasprotni. PIF – Protiimperialistična fronta je imela za cilj in nalogo kritizirati svetovne imperializme: ker so v tistem času tvoji komunisti prijateljevali z Nemčijo, so napadali samo zahodne, predvsem Anglijo. O kakšni osvoboditvi Slovenije ali Jugoslavije ni bilo niti besede. Po drugi strani je bil izključni namen OF pomoč napadenim Sovjetom in posredno, postransko osvoboditev Slovenije, Jugoslavije. Tako delovanje PIF kot OF je sledilo direktivam Kominterne. Toda Kominterna komunistom ni dala navodila, naj PIF samo spremenijo v OF. To so si komunisti izmislili v propagandne namene, kar pojasnjuje tudi zadrego z »dnevom OF«, ki so ga v komunistični Sloveniji v nekaterih obdobjih praznovali, v drugih pa spet ne. Če je torej PIF bila usmerjena proti Angliji in Franciji, se je vse spremenilo na sam dan napada Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo dne 22.6.1941. Sledeč povelju Kominterne je KPS še isti dan ustanovila povsem komunistično OF in prvi redki komunisti, imenovani partizani, so odšli v gozdove v ilegalo. Naslednjih 8 mesecev je bilo v Sloveniji sorazmerno mirno. Partizani so ubili enega nemškega vojaka slovenskega rodu, ki se je vračal z dopusta, izpeljali so nesmiselni diverzijski napad na nemške civiliste na Rašici nad Ljubljano in poskušali izpeljati stavko na Jesenicah. Ta »zimska revolucija«, kot jo imenujejo, je potekala tako, da so se delavci iz Jesenic zbrali na železniških postajah, kot so Bled in druge, kakor so se ponavadi, da bi se z vlakom odpeljali na delo. Toda med »revolucijo« niso stopili na vlak. Poskus stavke se je klavrno končal, potem ko so delavci nekaj dni čakali na železniških postajah od Bohinja do Jesenic. Resno aktivnost je pokazala VOS – Varnostna obveščevalna služba, tajna komunistična politična policija. Člani so bili označeni kot partizani. Ta organizacija je izvedla prvo akcijo jeseni 1941: napadli in ranili so 3 slovenske orožnike v ljubljanski pokrajini. Stvari so postale bolj resne ko je VOS začela množično ubijati rojake civiliste. Šlo je za vplivne Slovence, ki bi mogli biti nasprotniki bodoči revoluciji. So se pa partizani (sam Boris Kidrič) že od februarja 1942 na Bledu sestajali s šefom Gestapa Rozzumeckim (sicer Čeh; Ivan Maček Matija ga v svojih spominih omenja kot Rosumeck). Rezultat: partizani so se odpovedali vsaki resni akciji proti okupatorju, predvsem so pustili pri miru glavne železniške proge in ceste. Nadaljevali so zaradi videza NOB z malimi, vojaško nepomembnimi akcijami. Partizani so poskrbeli celo za krivce teh nepomembnih akcij, te so ovadili Gestapu. Praviloma so bili ovadeni narodno zavedni Slovenci in hkrati nekomunisti. V najkrajšem času so gestapovske postojanke na Gorenjskem in Štajerskem sklepale cel kup lokalnih sporazumov s partizani. Gestapo je sprejel, da aretirane partizane, predvsem komuniste, izpusti iz svojih zaporov. Partizani so imeli prosto pot in delovanje na območju, ki je bilo primerno oddaljeno od prometnih povezav, večjih krajev in mest. Kot posebno uslugo Kidriču je Gestapo poslal v Ljubljano k Italijanom svoje agente, katerim so Italijani predali zaprto Zdenko Kidrič in Prežihovega Voranca. Ta dva so gestapovci prepeljali na Gorenjsko. Zdenko Kidrič so pustili na svobodo in Prežihovega Voranca so zaprli v taborišče, ki je bilo bivališče zadržanih sovjetskih diplomatov. Ta množična kolaboracija tvojih komunistov z nemškimi nacisti na Gorenjskem in Štajerskem je trajala bolj ali manj do konca vojne. Za ostalo Slovenijo ne vem veliko, lahko pa malo bolj podrobno za Primorsko. Torej, vsa primorska je bila pod italijansko oblastjo do septembra 1943. Italijanom se je z vojsko in še bolj s fašistično milico posrečilo blokirati razvoj partizanstva. Zato v tem delu ni bilo vse do septembra 1943 kaj dosti partizanov. Prvi meseci po propadu Italije so bili na Primorskem usodni. Revolucija pod vodstvom tvojih komunistov je uvedla prisilno mobilizacijo, s katero so nabrali več kot 5000 novih partizanov. Večina teh je bila vojaško neizkušenih. Iz nepojmljivih razlogov se je partizanski general Lado Ambrožič Novljan, odločil za odprt, frontalen boj proti Nemcem tako na Goriškem, pred samo Gorico, kakor tudi v slovenski Istri. Nemci so bili maloštevilni in so čakali na tanke. Ko so jih dobili, so udarili. Rezultat pomeni največjo tragedijo za primorsko. Padlo je 3000 Slovencev, 1000 je bilo ujetih in odpeljanih v Nemčijo. Ta tragična bitka je tako rekoč edina velika NOB akcija. Zakaj ta provokacija, samomor? Verjetno bo držalo, da so tvoji komunisti teh 3000 fantov namenoma žrtvovali, fantje niso bili komunisti, živi in oboroženi bi bili verjetno preveliko tveganje za uspeh revolucije. Podobno je bilo s Pohorskim bataljonom: tega je revolucija žrtvovala, ker je KPS domnevala, da to niso pravi, iskreni komunisti. Še med tragiko na goriški fronti so partizani v gornji soški in kanalski dolini že sklenili premirje, ki je nacistom jamčilo varnost cestne in železniške povezave na liniji Beljak-Tržič-Videm. Po tej transportni liniji je šlo do 90 % vojaškega transporta iz Avstrije (takrat Nemčije) v Italijo. Železniška proga med Pontebbo in Vidmom je ekstremno ranljiva, ena sama bomba bi napravila dolgotrajno ogromno škodo. Dejansko so to lahko rušljivo progo zavezniki z avioni rušili šele od jeseni 1944 dalje. Torej, nedovoljena, izdajalska kolaboracija tvojih komunistov z italijanskim in predvsem nemškim okupatorjem je bila tako intenzivna, da dokazuje, da jim sploh ni bilo do boja zoper okupatorja. Potrjuje pa obstoj komunistične revolucije. Zgodovino, ki so jo tvoji komunisti poveličevali v umetno ustvarjenem binomu mitološkega boja med dobrim in zlim – v okviru epohalnega partizanskega »NOB« in negativne izmišljene domobranske kolaboracije – bo treba napisati na novo, od začetka, na podlagi arhivskih dokumentov in dogodkov, ki so resnično tkali zgodovino. Tudi tistih zamolčanih... In pri 24ur so lepo zapisali: "Kakor da žrtve, ki so padle na 'nepravi strani', ne smejo imeti mesta za dostojen pokop." To zdaj počnejo tvoji komunisti. Kajti po celi Evropi so pobite pokopali in jim postavili nagrobnik že pred 80timi leti, si prišli na čisto, kdo je bil kdo in kaj je delal, si odpustili, kar se je dalo in živijo naprej. Edino pri nas so glede tega dvojna merila: če so padli na "pravi strani", se še 80 let kasneje vsako leto opravi "žalna komemoracija", kamor pride vsaj kakšen bivši predsednik, če ne tudi kakšen aktualni član vlade, če pa so padli na "nepravi strani", se jih pa ne sme niti omeniti, ker je to že brskanje po starih kosteh in dajmo se raje ukvarjat s prihodnostjo... In veš, @Boss, vesel sem, da ti in tvoji komunisti nimate več take moči, kot ste jo imeli do pred tremi desetletji - da se mi ni treba bati, v katero brezno me boste pospravili zaradi tega zapisa... Za konec samo še to: marsikaj razumem. Vprašanje je, koliko si ti pripravljen razumeti? -
Komi čakam da use omejio, kazen na smrdljive dizle. ICE skenslat pa omejit EV na 130konjčku. -
-
- Ja, na Brezovici je pred osnovno šolo. - Na Viču je pred Gimnazijo Vič. - V Zeleni jami v bližini vrtca Zelena jama in Srednje grafične šole, kjer hodi veliko otrok. - Na Galjevici skoraj vedno stoji mobilni radar pred vrtcom Galjevica. - Na Aljaževi pred Gimanzijo Šiška. - Pred Veterinarsko fakulteto. - Na Roški pred Ekonomsko šolo. - V Zadobrovo pred osnovno šolo. - Še na Samovi je, pred Zvezo sožitje, ki skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju itd. Primeri so iz Ljubljane, ker sem pač največ tam. Seveda se kamere v nekaterih izmed njih menjajo. Mislim pa, da bi se še precej takih lokacij našlo tudi drugje po Sloveniji. -
Čisto resno vprašanje: a je že kdaj kdo videl radar v neposredni bližini šole ali vrtca, v mestnih središčih, pri večjih avtobusnih postajah, pri pešnih prehodih v mestnih središčih, ... Mislim, tam, kjer je gostota otrok na cesti velika in ti mimogrede kdo priteče na cesto in je lahko vsak kilometer na uro prehitro lahko usodno... Ga je že kdaj kdo videl? Ker jaz ga še nisem. Videl sem radar že na koncu naselja, kjer ni več nobenih hiš in se že začnejo njive, ni pa še table za konec naselja, videl sem že radar v industrijski coni, kjer je bila skoraj pol kilometra ravna cesta, ki je imela na eni strani ograjo, na drugi pa dva uvoza v neki podjetji, videl sem že radar na avtocesti, kjer je gradbišče in omejitev 60, ... Videl sem radar že marsikje, ampak tam, kjer je pa že najmanjša prekoračitev hitrosti lahko usodna, tam ga pa do zdaj še nisem videl. A sem le jaz tako nepozoren, da ga nisem opazil al ga tudi ostali pred šolam, vrtci in podobno ne opažate?
-
-
Kdo je trenutno prisoten (Poglej celoten seznam)
- Ni prijavljenih registriranih uporabnikov
Priporočeno sporočilo
Pridružite se pogovoru
Objavljaš lahko sedaj in se registriraš pozneje. Če imaš račun, se lahko prijaviš, če želiš objavljati s svojim računom.